
Ujeta v igro senc odene se v črnino,
da zavaruje ranjeno drobovje.
Ko zunaj lomi led drevesa,
ji jezik umiva
tekočino,
ki se izliva
lepljiva, vroča iz telesa,
toplota v hladu zdrami protislovje,
razgaljeno vrzel zalepi s svojo slino.
Prizmat o moči jezika, ki občutja preliva v pesem. Ker jih lahko!
Čestitke,
Lp, lidija
Hvala vsem za čestitke in uredništvu za podčrtanko!
Lep pomladni pozdrav! k.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: kosmulja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!