Polovičen otrok

Vlak se ustavi na kolodvoru.

Skozi še zaprta vrata 

ne  vidim tvoje silhuete

in dobro ohranjenega starega fiata.

Ključ spomina je premalo,

da bi te premaknil nazaj,

v očetovsko vlogo šoferja,

ki me vozi od železniške postaje domov.

 

Zvečer je na programu

tvoja najljubša glasbena oddaja.

Ali sega spevno dihanje meha

do tvojih novih koordinat?

Tu nihče ne udarja takta z nogo

in polovičen otrok v meni

ne zmore plesati.

Teža pogrešanja je prevelika,

da bi se odlepila od prizemljene žalosti.

Spotika me,

ko stopim čez prag,

kjer sem odrasla.

Evelina

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
29. 03. 2019 ob 13:56

Upesnjeno pogrešanje in pesem vsaj polovičnega otroka, ki ji v odraslosti ni težko upesniti prizemljene žalosti ... ta je močan poriv in močna muza

Zastavica

Evelina

Poslano:
29. 03. 2019 ob 15:54

Hvala Lidija!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 26. 03. 2019 ob 18:45
  • Prebrano 563 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 276.22
  • Število ocen: 11

Zastavica