Moji mavrici ...

Ne bo zatajila,
občuti otroka,
ko smeje se v sreči
in v žalosti joka.

 

Ona vedno je tu,
ko želiš se spočiti,
govorico obraza
ne moreš ji skriti.

 

Čuti s teboj
in po tiho opazi,
ko zmagaš v življenju
in tu so porazi.

 

Z nami joče kot dež
in se smeje kot sonce,
je mavrični svet
na vse kraje in konce.

 

Zato …

 

… spoštujmo jih,
dokler so z nami,
lahko le na njihovi
puščamo rami.

 

Sprejmimo skrb,
ki je včasih nerodna,
saj se bo z nami
borila do podna.

 

Četudi je stara
in svet ne dohaja,
predobro opazi,
kaj v nas se dogaja.

 

Morda gre na živce,
za prav se vtika,
prebere težavo
in se ji ne umika.

 

Hvaležni bodimo,
da so in so z nami,
ko ostanemo brez,
smo na svetu spet sami.

 

Objemimo jo dnevno,
še bolj, ko boleha,
saj dokler je z nami,
je vsemu uteha.

 

Moje ni več
in dlani so spet same,
le v rimi sem bližje ji, 
občutim nje rame.

 

Veš …

 

… danes prvič te ne bom objel 
za materinski dan o ljuba mati, 
a te v srcu stisnil bom še bolj, 
da ga iz nebes boš mogla prepoznati …

 

in lučka na marmorju hladnem gori …

 

by Mikla

Mikla

Komentiranje je zaprto!

Mikla
Napisal/a: Mikla

Pesmi

  • 25. 03. 2019 ob 16:29
  • Prebrano 83 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 100.88
  • Število ocen: 3

Zastavica