Pahni me čez rob užitka.
Odpovej se tej rutini,
malo naj boli da čutim,
naj se znajdem na čistini.
Zdaj, prav zdaj in vedno znova,
V ustih kri pusti mi slano.
Slišiš kako mesenost kliče,
čutiš v dimljah zle hudiče?
Moje rože mečeš stran,
lahko bi vedel, da sovražiš celofan.
Moja si, čeprav ne veš, le slutiš,
in vedno, ko vzide polna luna,
pozabim kaj odnese dan.
Brez tebe.