Darilo

 

 

Obdarila me je

z lila darilom,

z lila mašno,

ki je v resnici

lila metulj.

Odprl sem darilo

in ven je skočila luna.

Poletela je proti nebu

in sedla na oblak.

Bil sem še majhen,

zato lune nisem dosegel.

»Luna, moja si!

Pridi nazaj!«

»Zakaj?«

»Ker si moja!

Samo moja!

In te potrebujem,

tukaj v temle darilcu,

da boš moje ogledalo!«

Luna ni hotela zapustiti oblaka,

ampak bila je moja,

zato se je zlomila na pol.

Ena polovica se je otožno potuhnila

globlje v oblak,

druga je, na tipalkah mojega lila metulja,

priletela nazaj

v moje roke.

Potem se nisem mogel odločiti

v kateri od svojih polovic lune

naj se gledam.

 

Jan J.

Komentiranje je zaprto!

Jan J.
Napisal/a: Jan J.

Pesmi

  • 24. 03. 2019 ob 19:08
  • Prebrano 434 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 66.6
  • Število ocen: 6

Zastavica