Kamor grem,
kar naredim,
česar si želim,
obstajajo ovire.

Snov,
čas,
misel,
delajo realnost,
pa jo hkrati omejujejo.

Ne morem biti zvezda,
lahko le gledam nebo
pred nebom je pogosto oblak,
pravi ali namišljen,
kaj pa je razlika,
poln je misli,
dobrih in slabih,
a dobre odpihne veter,
poletna sapa,
ki preide v uničujoč vihar,
potop prinaša katarzo,
po kateri preživi le dobro,
a ne morejo biti vsi dobri,
zato dobri postanejo slabi.

Krog se ponavlja,
črno je belo
in belo je črno,
odvisno kako gledaš,
odvisno kako ono gleda nate.

goričan