Cvetijo drevesa v zgodnji pomladi,

razkošna v svoji lepoti.

Ne moti jih veter,

ne moti jih dež,

ponosna nosijo svoj naglavni okras.

V soncu brezskrbno čebljajo,

besede kot odpadle cvetove

nosi nežno med nas.

Nedolžne lepotice brezskrbno

na široko iztezajo veje,

vesele so žarkov rumenih. 

Naivno zaupajo soncu toploti,

ki ledenim sapam zime

premagati se še pusti.

Takrat umolknejo nežni cvetovi

in na drevesu od žalosti umrejo.

berni