
Nič nimam. Plazim se, ker je svetloba silna.
Modras glasnik, da je gor in je dol.
Prevečkrat samo gor! Brez orožja, brez telesa,
brez senčnika ...
Zapoj glasneje, da Pacifik zabuhti!
Potem: eksplozija v molitvi. Dolgi zlati
so lasje supernove.
Ne kradem iz srebrnih studencev, čakam,
da me sami povabijo piti.
Vulkan sem, ki spi. Muc sem, ki plete.
Potem: ti.
Irena, ti si itak prerokinja. ;-)
Šele pozneje sem dojel, da te pesmi sploh nisem prebral ...
Hvala, Katica!
Imenitna pesniška plovba in levitve ter preobrnjen zorni kot na koncu ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!