
prazne orehe potresem z vej
vijugam mimo pričakovanj
skozi sprijaznjenost skopljem predor
in te odpeljem
v valove mehkih trav
kjer je srce vodnik
od prahu zaslepljenim
odvrževa čevlje
in bosa objameva
drevo življenja
ki v veter poseje
seme nasmeha
Pesem, ki je kakor sanje.
Standardne podobe, ki pa se zmešajo skupaj v nekaj svežega, kar predrami iz spanca.
Čestitke,
Luka
Čestitam ti Igor. Tvoje pisanje ima tisoč nežnosti.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!