Vidim
nisi sam
v duetu si
z drago dušo
ki jo ne vidim
le slutim jo
kot da je smrt
in konec večnosti
ki sem jo pustila
nekje daleč proč
da ne pride do naju
zdaj hodim v ednini
po tistih poteh
ki so bile za dva
navajam se ednine
kapuco si raztegnem
čez čelo in hodim
z ovinki okrog
tvojih misli
zdaj puščam
da teče čas
ki širi rane
te krvave poti
ne zmorem pozabiti
postale so rana
ki nima časa
da se posuši
s stalnim odpiranjem
in paranjem v živo
grem počasi
proč od te poti
tudi tam je sreča
sicer za enega
a tudi hrast ima
samo ene korenine
in ni sam
v svojem domu gosti
in daje varni dom
vsem iščočim
tistim ki bi radi
samo še mir
Svit lepo pozdravljen
Veš Svit, včasih gre...Kot da so res takšni časi.
Hvala ti.
Želim ti lep in srečen dan,Irena
Malo žalostno, a tako zelo lepo, čustveno.
Želim ti lep zimski dan.
westre lepo pozdravljen
Se strinjam, res je žalostna in žalostno čustvena...
Zahvaljujem se ti za lep komentar.
Lep in srečen dan ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!