Ostavite pesnike da trunu
Mislite: moguće je zaustaviti crve?
Ili gore: utuliti vatru kada menja oblik?
Drugoborci –
ostavite pesnike da trunu.
Gnusna slava i naknadna pamet, opet – ništa.
No sveta je prašina, evo pajalice –
ostavite pesnike da trunu.
Ostavite pesnike da trunu,
učinite trojičnu uslugu:
sakata krila za heruvime nisu, zato
ostavite kad Boga ne znate i mislite dalje:
u izmaglici Jelisejskih polja zlosmrađe
ogrobiće cveće,
ali
okna prelivaju, vaše podnebesje psuje:
Vođo, stižu veća govna –
ostavite pesnike da trunu.
Hvala, Nikita.
Pesem, ki skozi poziv, naj vodje (in drugi pomembneži) pustijo pesnike, da gnijejo, pravzaprav išče prostor nenadzorovanega polja (navzven nevidne) svobode, v katerem bi mogli ustvarjati ... temačnost pesmi priliči sedanjemu času, čestitke,
Ana
Hvala od srca, Ana. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
- 21. 03. 2019 ob 09:06
- Prebrano 506 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 144.5
- Število ocen: 7