Ko vzide Nič,
je Nič več, kot bi si lahko želel.
je Nič vse kar si bil in boš postal.
je Nič tvoj spomin in čas.
je Nič včeraj, zdaj in jutri.
sva Nič midva, ti in jaz.
je senca v noči pokojnih praznih sanj.
ne pride dan, ne jutro, le duh časa.
zaide Nič, nič, 0...
Živjo, Frenk!
Všeč so mi tvoje pesmi, so me kar potegnile in sem jih na dušek prebrala ob kavici.
Lep pozdrav!
Ananda
Ananda, hvala me veseli
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Frenk_Ljubljanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!