luč prepleza mrak
na blazino tihega šepeta
se uležejo sanje
odplavajo v podzavest
globoko spustim sidro
prislonim sončni vozel k licu
in naredim žarek tudi zate
nato grem skozi drevored
da se mi raztegnejo roke
da zajamem čim več hrepenenja
ki ta čaka v sprehajališču dotikov
kjer sanjarijo topoli
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!