Ne misli, da ne morem čutiti,
da drugače je vse,
Ti si najčudovitejši del mojega življenja,
gledam Tvoje oči,
so le sled usode in midva dobro veva,
sedaj sva le tujca v noči,
resnično ali mislim naj le nase, ali na naju dva,
ne reci, kar bi moral reči,
ne obračaj se nazaj,
ne preden zapustiš moje življenje,
dokler ne zapreš vrat za seboj.
Pomisli še enkrat na ljubezen in spomine,
na smeh in na solze, ki sva jih delila skupaj,
ohrani v svojem srcu vse in ko boš
med vso to množico ljudi sam ostal,
predolgo upal in se bal,
ko ne bo nikogar tam,
poglej nazaj, navzdol po najini poti,
spomini so edino kar ostane tistega dne,
in vse sanje, ki so izgubile se, solza polzi,
mislim na vsej poti, ko ljubezen bila je odveč
sem pustila, da ostane globoko v meni.
Stojiva, nemo si zreva iz oči v oči,
misli so daleč stran,
življenje brez Tebe.
Imela sva ljubezen,
ki jo nekateri nikdar ne najdejo,
objemi me tesno,
nežno se k meni privij, nikdar ne bom verjela,
da vse kar sem končno našla,
me je odvrnilo proč,
samo ena pot, ni pomembno,
samo ena pot življenja.

Maja Kržišnik