Za trenutek zapre oči,
da bi pozabila resničnost
svojega obstoja.
Misli ji preplavi tišina.
Minljiv trenutek,
ki bi prav lahko predstavljal večnost.
Večnost, tu. Sedeč na tej mehki preprogi.
S hrbtom,
naslonjenim na ravno prav hladno površino njune omare.
Tu,
kjer prostoru še vedno vlada vonj
sveže skuhane jutranje kave.
Sladki drobni rituali.
mehko, valujoče, nežno, kamor se rad naslonim
malo me moti beseda 'vlada', mogoče poskusi brez nje
Zelo mi je všeč. Ko si v harmoničnem stanju duha, je vsak trenutek religijska iskušnja in drobni trenutki trajajo večnost. Mene tudi velikokrat prešinejo take misli. :)
Pozdrav!
Pozdravljena, M., dobrodošla na pesem.si. Samo pomislila sem, kako bi pesem delovala, če bi bila zapisana v prvi osebi (bolj od znotraj) ... lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Boloria dia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!