Tvoje sledi
Bledijo
Koraki ki jih trosis
Po svojih poteh
Te tolazijo
Sam sebi prepuscen
Tavas
Tipas
In se sprasujes
Koliko jih je še treba
Za tisti cilj
Po kateremu stegujes
Samo zate nevidno
Roke
Nihče me ne vidi
Si mislis
In se vračaš v cas
Ki si ga skoraj pozabil
Hrabris se
In junacis
Osvajas
Kot pubertetnik
Po tistem
Ko so mu prvic
Hormoni
Dlakasto pokrili brado
Jaz pa držim na tipki
Mobitela
In z empatijo
Prestevam frklje
Ki se stegujejo
Po tvoji rami
In glej ga vraga
Ta zadnja
Se zvito dobrika
Pravi da je postala
Za en dan ponizna
Seveda jutri bo druga
In kot vedno ena vec
S smehom opazujem
Slampasto rogovilenje
A kako naj slikam
Ko mi ekran migle
Tista naslednja
Z drugačnim jezikom
In drugo podobo
Pravi na glas
Ne njo ne njo
Dajte mene
Jaz bolj sodim
Za ljubico
Mene dajte
Jaz to znam
Jaz sem prava
In nič ni posnetka
Bom pocakala
Vsaka si pa tudi
Ne zasluži slike
Pritisnem gumb
In izklopim
Pač še ena
V past tensu
Ni izgube
Me pokliče
Znan glas
Z besedami
Da greva naprej
In to ja to
To je to
Neham z neumnimi
Mislimi
In grem
V dvoje.
… ja, takle imamo, draga Irena … bi lahko nadaljevala tvojo misel, ujeto v pesem, ki da misliti;)))
"To je to", praviš. Ti kar pojdi naprej … v dvoje …
Lep dan ti želim,
Breda
Spostovana koni
Grem v miru in prav imas.
Vesela sem da si jo prebrala.
Lepi dan ti zelim Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!