Čuješ li ptice kako zavijaju
s glinenih grana oskoruše?
Pred jutro, zemlja će spustiti vjeđu
ponad svog posljednjeg mrtvaca.
Oko moga vrata nebo je golo i koščato.
Vjeruj u njega ako kamena nisi gladan.
Iz râka, miris prijesnih bogova:
čovjeka u meni oni ne mogu probuditi.
Moćna poezija.
Veliki pozdrav frende
Kompozicija koja nas uči kako poezija treba da izgleda, koja nas uči kako da je osjećamo.
Pesem, ki daje besede ne-človeškemu - temu, kar bo preživelo ... čestitke,
Ana
Čestitke, Niki!
Lp,
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!