Blazinice samotne
spet mi govoré,
da božale bi rade,
izpolnile si željé,
bi oddrsele
preko kože gladke,
vračale nazaj,
v predele sladke,
prav ničesar
ne bi izpustile,
vmes ljubezni
se napile,
rade bi si
zanjo vzele čas,
za občutljiv dotik
prek bokov in čez pas,
nimajo predsodkov,
niti omejitev,
le nemirno željo,
v dotika potešitev,
rade bi čutile,
vsak odziv,
spremljale nemir,
bile izziv,
začutile nežno
nje vabilo,
prošnjo in molitev,
da bi vse se ponovilo,
naj ne nehajo,
naj bodo tu nekje,
ko ponovijo
sproti se željé …

Prisluhnem si …

… blazinice mi moje
zopet govoré,
kako bi božale
vsak košček njé.

by Mikla

Mikla