Z "užitkom srkam" tvojo pesem, malo me zmoti samo redosled - kaj pa, če je zadnja kitica prva, potem pa začneš stopnjevati dramatičnost? Najprej izraziš, kar je vidno, potem pa začneš opozarjati na medvrstičnost. Se pravi:

RAZLIKA

Žarki si na meni

grejejo podplate,

drsajo svoje vzorce.

Neopazno mulijo tečnobo.

Zunaj.

Dan počasi,

z užitkom srka temino,

leno se preteguje.

Roke izteza na obronke,

objema grebene,

toči se v doline,

drami trave, drevesa.

Uglašujejo se glasovi,

vonji pojejo bližino.

V meni.

Nemir vozlja

zgrešene niti,

na trnke lovi

preperele okostnjake,

jeza kljuva jetra,

nezadovoljstvo

me ožema.

Najraje bi skočila

iz svoje kože,

se izgubila v plesu

divjega vetra.

Žarki si na meni

grejejo podplate,

drsajo svoje vzorce.

Neopazno mulijo tečnobo.

Sen preveč "skočila iz tvoje kože" in "pomulila" preveč tečnobe? Sara

Zadnja kitica je bila mišljena v smislu "odrešitve" - kako mi je sonce neopazno

stopilo tečnobo.

Če jo dam na začetek - ne vem, ali se to še podrazumeva,

 Po drugi strani, pa ko sem brala tvojo varianto, mi je bila celo bolj všeč - ko nisem nič razmišljala, samo brala. Mislim, da sem začutila, kaj misliš - prvotna varianta je mogoče preveč enoznačna, predlagana pa malo zavije

Bom spremenila!

Hvala za sugestijo, pozdrave Nada

Saj vem, razumem, ampak branje je veliko bolj vznemirljivo in presenetljivo, če vrstni red zamenjaš. Poskusi, pa se slišiva:), Sara

Ne vem če si prebrala moj komentar do konca - kot sem rekla, sem spremenila, ker mi je sedlo v uho.

pozdrave Nada

Prebrala, prebrala - ampak prej še nisem opazila spremembe na prvi strani, zdaj pa jo je moje sokolje oko zaznalo.

Skratka: prisrčno-duhovita, a tudi trpka pesem, ki spretno prehaja od videza k (resničnemu) notranjemu bistvu oziroma videnju. Od žarkov, ki si "grejejo podplate", do "preperelih okostnjakov". Ko "skočiš iz svoje kože", nastane nekaj lepega, Sara

Je urednica povedala vse in še več. Pesem mi je nadvšeč!

Lp, ajda