TAMKAJ ... NA GREGORJEVO (haibun)
Tamkaj, iznad kamnitega velba, koder med relikti podgrajskega rozarija čemi postarana Samassova vila, se skozi ožolteli mulj listja in zatohle trhlobe, pne stečina do prepadnega okljuka, vse do onkraj oškrbljene skaline, ki mrko zre v hladno hrbtišče starotrških altan in baladurjev. Da skoraj okobal klopneš na žametno oblico, obsijano z zablodelimi tipalkami sonca, je že od nekdaj železno pravilo, ki signalno zaklinka po ušesnih nakovalcih, ko svojo otrdelo teksturo života nekako privlečeš do razmršenega čela zlodejeve glave. Na skrivenčene gabre smo se staroljubljanski bosopetneži obešali, kot bi izzivali spečega zmaja z vlečenjem za bodljikavi rep. Morda se iz te goščave še vedno prikaže komu, da ga je strah njegovega ognjenega gobca, zatorej je treba biti karseda pazljiv … Tamkaj, koder že ozelenelo ože bršljana objema starikava telesa drevja, med nogami korenin in trkljavim želodjem brskljajo spretne veverke, daleč od nevarnega renčanja pasjih bevskov. Čez balkone žlamborjev veje jutranji piš in med zavozlanim češmiljem kakofonično ščinka jutranja perjad. V prepišnih obršah krakajo plenilske vrane in jekleni kljuni jim kot uperjene sulice čakajo, da se pod vršnim slemenom florjanskega zvonika pojavi nič hudega sluteča golobja jata. In tja zdolaj, kamor se jesenske noge več ne upajo zadrsati, je polegla prelestna, mlada dama vesna in razpredla svoje zlate kodrce čez mahovite škarpe, v tih šelest zavalovane nostalgije ... Tamkaj se v nebesno sinjem, purpurnem kolorju, zasvetijo pokončni lijci nunk in rosne oblekice sramežljivih vijolic, v sapici, ki zadrsa čez svilo man, pa zatrepetajo glavice deviških zvončkov … In tamkaj, ob Gregorjevem, pocukam čas mladosti …
PERNATI VRTEC
ZLETA Z VRŠIČKOV KROŠENJ
V PROLOG ŽIVLJENJA.
Izbrane besede si ujel v lep haibun, poet Sašo. Kar slišim, kako "kakofonično ščinka jutranja perjad" in vidim "pernati vrtec, ki z vršičkov krošenj zleta v prolog življenja".
Ja, tamkaj ob Gregorjevem, je marsikje z različnimi šegami še marsikdo pocukal čas mladosti.
Lep večer ti želim,
Breda
O, kako so me vzradostile te tvoje prijazne besede komentarja, Poetesa Breda. Veseli me spoznanje, da nam narava še vedno nudi štiri letne čase (tako kot že od nekdaj); in da ti niso podvrženi sistemskim in političnim transformacijam ... Vedno se da užiti tisto njeno darežljivost, tisto neomadeževano prvinskost, če ji le znaš in zmoreš prisluhniti ... Ob tem čudovitem žvrgolenju ptic so tudi drobne težave in boli, manj moteče ...
Prijetne in mirne večerne urice ti želim,
Sašo
Lepo (*_*) dragi poet Sašo!
Lepo si opisal prelestno vesno in njeno nežno, ustvarjalno energijo. Kar vidim, kako spušča po škarpovju svoje nežne kodrce, prepletene z barvnim kolorjem cvetlic.
lp Marija
Lepa hvala ti, Poetesa Marija! :-) Sem vesel da ti je všeč, še toliko bolj, ker vem, da ti tudi neizmerno ljubiš to našo prekrasno naravo.
Lep večer ti želim,
Sašo
Komplimenti, maestro Florjanski!
Matjaž
Lepa hvala ti, spoštovani Poet Matjaž!
S pozdravi,
Sašo
Savršene žive slike čudesne prirode u tvojoj poeziji, dragi Sašo. Oduševljava čitanje takvih proznih uradaka.
Lp,
Katica
Lepa ti hvala, Poetesa Katica, za te vzpodbudne besede! O, narava ta naš movens agens, lepote, zdravje, eliksir življenja ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Sašo, odličen haibun, ki opisuje življenje, pomlad skozi tvojo modrost in mehkobo srca.
Užival v branju!
Lep dan ti želim.
Lep pozdrav, Salke
Me zelo veseli, da ti je všeč, Poet Salke! :-)
Da, da, oj, ta pomlad ...
Tihi valček nostalgije,
med svatbo ptic
v ščebetu melodije ...
Imej se prijetno in lep pozdrav,
Sašo
je pa že skoraj vse opvedan :) zamujam :)
oh, to tvje besedišče, ki te tako zelo označuje in ki mi je tako blizu in greje, greje
Veš, Poetesa Irena, da me silno radostijo tvoje besede, :-) besede mojstrske pesnice, ki nam podarja, nam namenja svojo čudovito poezijo ...
Prijeten, pomladni dan ti želim,
Sašo
no, ostanimo na tleh :D
dragi Sašo, le mehurčki smo, različnih barv in v nekaterih je še kapljica vode - v tvoji je velika in taka modre barve :)
V tvojem svetu in jeziku je pomlad videti kot izumrla, nostalgična pravljična vila ... ki pa jo znaš obuditi - haiku lepo dopolni brsteči haibun, čestitke,
Ana
Nekaj valov nostalgične romantike, ki zaplovejo v misli ... Lepa hvala ti, Ana, za tak čudovit komentar; in seveda za izkaz posebne pozornosti s Podčrtanko. :-)
Lepo pozdravljena,
Sašo
Čestitam, Sašo.
Lp,
Katica
Poslano:
16. 03. 2019 ob 17:49
Spremenjeno:
16. 03. 2019 ob 17:49
Iskrena hvala, Poetesa Katica! :-)
Prijeten sobotni večer ti želim,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc
- 11. 03. 2019 ob 17:09
- Prebrano 750 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 414.12
- Število ocen: 20