To ni le hiša
Rada hodim po prostorih v noči,
ko mesec steguje
svoje nežne prste skozi okna
in redči temo.
Rada hodim po notnem črtovju
njenega dihanja,
od tona do tona,
se ustavljam pri najlepših akordih
njenih šansonov.
Pravi mi, da je pravzaprav vedela,
da bom enkrat prišla
in puščala prepredene sledi
v atomih njene duše.
Vse je časovna kapsula.
Samo tipke izpod reber iztegnem
in začutim tiste vibracije,
ki so plesale zame,
še preden sem prišla.
Blagoglasna, nežna melodija v šepetanju stiha ... Všeč mi je, Evelina!
Z lepimi pozdravi,
Sašo
ki so plesale zame, še preden sem prišla <3
ja
Meni je zelo všeč in še posebej kar je napisala pi.
Z lepimi pozdravi,Irena
Hvala, Sašo in obe Ireni, me veseli, da ste jo začutili.
Lp, Evelina
vau.
samo tole me malo vrže iz soslednosti in logike:
"in puščala sled
v prepredenih atomih njene duše."
Ok, saj vem, pesniška svoboda dopušča vse, ampak vseeno nimam kam s prepredenostjo atomov. A si mogoče mislila:
Pravi mi, da je pravzaprav vedela,
da bom enkrat prišla
in pustila prepredeno sled
v atomih njene duše.
ali kaj podobnega, udarnejšega, preprostešega? (!)
Ne zameri, a me je zmotilo ravno to in jaz si nikoli ne obotavljam napisat pripomb ;)
Sploh ne pri tako dobri pesmi!
Lp, lidija
Pozdravljena Lidija. Imaš prav, res sem brez potrebe obračala besede. Popravila sem, bistvo ostaja
* živim v hiši svojega telesa, pravzaprav sem avto dom na dveh nogah.
fajn tole.*
Hvala, Svit!
Naj vam vaš avtodom še dolgo služi kot je treba :)
Lp, Evelina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 10. 03. 2019 ob 21:14
- Prebrano 599 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215
- Število ocen: 10