ogrnjena v rumeni saten
se prepustim vonju ženske
da popivna željo
po kreiranju
ulitku obleke
ki bi iz njega naredil unikat
v ritmu šivalnega stroja
se tkanina jasni
kos za kosom
pripenjam lesk magičnosti
zapeljivost ki odpenja s strasjo
oslepljen spregledaš
ogenj se razdivja
pokončno kot ljubezen
vodoravno kot midva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!