sem kot rjav in suh jesenski list
med živopisnimi žafrani
krhek in lomljiv
pozabljen in v napoto vsemu
kar na pomlad življenja
v vsej lepoti želi se razcveteti
nepotrebneža me nosi v vetru
nekoristen del narave
ki ga vrtnarjeve grablje
pospravijo na kraj
ki je skrit očem
da postanem prst
iz katere novi krokus zrase
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!