Mehak, tankočuten liričen izliv, vsa srčnost poeta v pesem zajeta ... lepo, ni kaj, Salke! 

S pozdravi,

Sašo

Speti lasje;

tam gnezdijo

ptice.

Šepetajo

o rojstvu

otoka.

Dlani

polagajo

zvezde

v zatilje -

zemlje.

Oči so oaze.

Pomnijo.

Tako se je meni prebrala. Brez zamere.

lp

Hvala ti Sašo.

Srčen pozdrav tebi in sončen dan ti želim.

Salke

salke lepo pozdravljen

Ne zameri, na smeh mi je šlo ravno imam spete...hi hi...

Lepo si začel in končal.

Lepo bodi danes,Irena

Fajn Saša, lepaaa,

Da, kjer je voda, je spomin.

lp Marija 

Pjesma Života, ono što nas čini živima. Bravo frende moj.

fino, na svoj nacin.pozz.

<3

Hvala ti Lidija za predlog in pesem.

Lep pozdrav, Saša

Hvala ti Irena. Ja, včasih so ujemanja.

Lep dan ti želim.

Lep pozdrav, Salke

Hvala ti Marija. Lepo si povedala, se strinjam s teboj.

Lep dan ti želim.

Lep pozdrav, Saša

Hvala ti Leanu dragi. 

Pozdrav veliki frende.

Hvala ti Srećko na čitanju i komentaru.

Lep pozdrav tebi šaljem.

Hvala seko:)

Lepo, mehko, šepetajoče, a po nekajkratnem branju predlagam:

Oaze

Speti lasje;

tam gnezdijo (prestavljeno navzdol)

ptice.

šepetajo (morda namesto "šepetajo" raje uporabiš glagol, povezan s ptičjo govorico)

o rojstvu

otoka; ("otoka, ne "otroka", ne?)

tam gnezdijo

ptice.

Dlani

polagajo

zvezde

v zatilje (-) (po mojem mnenju je pomišljaj odveč)

zemlje.

Oči so oaze.

Pomnijo.

Zdi se mi, da tako teče bolj tekoče - se strinjaš ali boš prišepnil o rojstvu česa drugega? Sara

Pozdravljena Sara, hvala ti za ves trud. Mislil se na otok v tej pesmi. Želel sem uporabiti ne-ptičje glasove kot nekakšno netipično govorico. Žvrgolenje ali gruljenje ne bi bilo v kontekstu pesmi, se mi zdi. Za preostale predloge se strinjam s teboj.  Kako pa pri tebi spremeni pesem, pa povej.

Lep pozdrav, salke

Sara, sem premislil; ščebetanje se mi zdi v redu tukaj namesto šepetanja. Kaj meniš? Bi šel otok zraven ali si bolj mislila na otroka v pesmi?

Lp, salke

O, lepo, vsekakor sem za "ščebetajo"! Naj ostane tako, kot si si zamislil ti, morda bi zamenjala samo samostalnik - če torej pustiš "otok", ne bi rekla o "rojstvu", ker "gnezdenje", tudi lasje kot nekaj erotičnega, napeljujejo na otroka (zato sem tudi pomislila, da gre za lapsus). Če se sploh strinjaš s spremembo, morda sam malo razmisli, kako napletati nit glede na nadaljevanje ...

Sicer pa sem - po svoji stari navadi:) - pomislila: kaj pa če je to vse skupaj, o čemer pesniš, otok, ki bi potemtakem šel v naslov; in če je temu res tako, naj bo "otrok" v pesmi in "otok" v naslovu. Ali to ustreza tvoji avtorski viziji? Če ne, iščeva druge rešitve.

Torej:

Oaze Otok

Speti lasje; (je podpičje nujno?)

ščebetajo

o rojstvu

otroka;

tam gnezdijo

ptice.

Dlani

polagajo

zvezde

v zatilje (-) (po mojem mnenju je pomišljaj odveč)

zemlje.

Oči so oaze.

Pomnijo.

Sara, lahko bi bilo tudi tako, če pomislim še enkrat. Naslov pa naj kar ostane. Sicer sedaj pesem nosi mogoče jasnejše sporočilo v smislu rojstva otroka, a  je to le metafora za ljubezen, mogoče prebujanje iz sna zaprtosti. Mogoče seme za nove poti in zaljubljenost.

Lep dan ti želim.

Lep pozdrav, salke

Se strinjam, naj naslov ostane, kot je; tudi "rojstvo otoka" mi je všeč, samo v tem primeru bi "speti" nadomestila z nečim drugim. Namreč: skozi pesem vlečeš nit, ki naj bi zbudila neko podobo. Če rečemo, da je oaza otok rastlinstva, potem bi bilo fino, da tudi lasje dobijo neko podobo iz narave. Skratka: če želiš intimno sporočilo, ni treba, če s pesniškim postopkom izgrajuješ podobo narave, pa bi bilo fino, da lasje niso zgolj lasje, ampak namigujejo na zelenje ali kaj pdb. In ko se odločiš, ne težim (ščebetam) več, Sara