tiho skrbno
je kvačkala je kvačkala
žalost bolečino žalost bolečino
z belim prtom jo pokrili z belim šalom zaplesala
hladno tiho
Zdravo!
Napisala sem peterostišje - dve varianti, za boljšo primerjavo sem napisala eno poleg druge - zanima me, katera je boljša.
Običajno pišem peterostišja brez ločil. Ali bi bilo bolje oziroma kdaj je bolje uporabljati ločila.
Pozdrave, nada
Še eno vprašanje
z belim prtom jo pokrili ALI pokrili jo z belim prtom
Želela sem poudariti beli prt, zato sem to dala na začetek
Če vprašaš, Nada, katero peterostišje je boljše, potem razumem, da sta to varianti istega? No, meni se zdita različni.
Pri prvem manjka beseda"so" Pokrili so jo ... Če je ne napišeš, se prav vidi, da manjka samo zato, ker si omejena s številom zlogov in to odvzema kvaliteto.
Pri drugem se mi zdi pa izraz "skrbno" kvačkati žalost in bolečino malo čuden, saj žalost in bolečina naj bi bilo spontani čustvi, ne? V tvojem peterostišju pa postaneta ravno zaradi skrbnega kvačkanja potvorjeni.
Uporaba ločil je izbira avtorja. Ko ločila dodajo vrednost verzom ali pa pesem izpade nepopolna brez njih, jih pač uporabimo, če so verzi dovolj močni brez njih, pa pač izpuščamo.Včasih ločila izpustimo tudi zato, da si jih bralec lahko postavi po svoje, lahko različno od avtorja,, vsak posamezen po svoje in s tem pesem pridobi na plastovitosti ali pa postane večpomenska.
V tvojem primeru - ločila- da ;)
Lp, lidija
Ja ta odsotnost "so" me je motila pri prvi varianti in sem iskala drugo.
Mogoče pa da sta zadnji vrstici takole
Tiho
je kvačkala
žalost, bolečino.
Z belim prtom pokrita.
Hladna
O kvačkanju čustev pa mislim drugače kot ti. Čustva, ki jih doživljamo, so na nek način vedno naša, nepotvorjena, drugo je, če jih želimo prikriti, kar je lahko zavedno ali nezavedno in jih občutljiv sogovornik vidi kot potvorjena.
Vse kar se nam zgodi, mi obdelamo in sami določamo pomen(prijetno, neprijetno) in dajemo "težo" in tako lahko obstanemo v stanju, ko" hranimo" ta čustva, ki nas preplavljajo in se ne odlepimo od njih, ampak pišemo temačne scenarije in vztrajno kvačkamo. Včasih to kdo dela zelo skrbno in neprestano - sama sem bila že večkrat presenečena ob samomoru... Pomembno je, kar se nam zgodi in pomembno je, kaj mi s tem delamo.
Pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!