Kadarkoli
večer je koprenast
v tišini ga ovijam
precejam
zbiram kepe zvonkega smeha
ki ga utišam
nežno žvenketajoče
parajo temne niti
na prazne pletilke
nasnujem novo prejo
iz zardevajoče zore
ko pride
ko prideš
odložim vršenje prepletanja
odvežem se
odvozlaš
kot tkalec tkeš
stišano tišino
na nemih statvah
hvala za čudovito pesem, igorj
hvala, bruder :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 03. 2019 ob 23:04
- Prebrano 508 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270.54
- Število ocen: 17