Bil je čas za mojo najdražjo,

čas za dišečo, dehtečo in hrepenečo vijolico,

ni je bilo,

ni je,

nikoli je ne bo,

ali pa......

grem po njo,

po vijolico za mojo vijolico,

vijolice dišijo,

vijiolice so drage, 

a moja draga je dražja od cvetja,

cvetka, cvetka, cvetka,

čas za romantiko,

čas za "izredni odhod" do prve cvetličarne,

kjer ponujajo rože,

kjer "dilajo" z vrtnicami,

kjer od opoja se ti zmeša v glavi,

v denarnici pa zlato, zlatniki, dolarji, marke in želja,

a vselej - po rože grem,

kupit šopek vijolic,

ganjen sem,

poln pričakovanja, veselja in iskanja,

ne vem, če bpm sploh kupil te rože,

to rožo,

ki ovenela bo še preden dišat bo začela,

a moja draga bo vesela,

moje veselje - bogastvo,

kot drobiž v žepu,

ki ostal je,

kupil bi rože spominčice, vrtnice, narcise, orhideje,

drugih nimajo,

druge so predrage,

druge niso v trendu,

nimam trenda,

le bogastvo, potno čelo in luknjo v spominu,

tukaj nimajo vijolic,

na drugi strani nimajo vijolic,

na robu mesta nimajo vijolic,

pod hribom tudi ne,

na drugi strani hriba tudi ne,

jaz pa le imam bogastvo, slabo voljo in polno glavo vsega,

naj grem do Celja, Velenja, do Ptuja,

pa sem šel ves vijoličen do Maribora,

togoten, zmeden,

tam pa le "vijole",

brez dlake na jeziku,

te so drage, dražje, najdražje,

draćje od zlatih kovancev in mojih neznancev,

šel sem na Dunaj,

šel sem do Luksemburga po vijolice za mojo najdražjo,

ki je nikoli ne bo v osončju leva,

iskal sem torej leva,

kazal mi je zobe,

bele zobe,

belo grozo,

metamorfozo,

prispel sem do Floride,

ves naveličan do Floride,

ves izčrpan do Floride,

tam sem iskal vijolice,

slovenske vijolice,

vijolice avtohtone,

avtohtone na "tone",

nisem spoznal, dognal, jecljal,

iskal cesarje,

iskal slovarje,

slovarji so dragi,

dragi kot vijolice,

a te vijolice bile so kakor "violence",

luknja v zakonu,

luknja v spominu,

v spominu na mojo bolečino in grenko vino,

bil sem vesel,

vendar nisem več smel med tisto cvetje,

med zaporedje in tesnobo,

zaspal na "podzemni" in še sedaj odplačujem globo za svojo nenamerno zlobo.

mladi umetnik