Ne-minljivost

 

Stojiš na presušenih vrsticah polja

s skalpelom porezanega do rdečine

med drobečimi se grudami spominov

Stojiš … in se smejiš

 

to ni navaden smeh, to je takšen smeh

ki ti vzame sapo in ti v prsi prinese vihar

je smeh ki ti še dolgo ostane v podkožju

se zažge v vsak tvoj spomin in tam ostane

 

vgnezdi se v tvojem mesu in prične plesati

samosvoj ples, ples brez ritma, ples kičastih

karnevalskih gmot iz katerih puhtijo neuglašeni

ritmi, nato se vse ustavi …

 

stojiš .. in ne čakaš

nad teboj plešejo oblaki, pleše zemlja,

pleše gruda, ti pa si okamenela in prav

počasi se v tvoji koži zarišejo razpoke,

na tisoče brazd, v katerih bodo pognale ..

 

Silva Langenfus

Ana Porenta

urednica

Poslano:
02. 03. 2019 ob 14:22

O, pozdravček, Silva, znova po dolgem času! Vesela sem, da si se oglasila z novo objavo.  Pesem mi je všeč, zelo se me je dotaknila -  bi pa premislila o ločilih: jih želiš imeti ali ne - v Ne-minljivosti si zdaj glede tega ravno na pol poti ;) 

Lp, Ana

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
08. 03. 2019 ob 10:17

Ana hvala za komentar :-)

glede ločil imaš prav

ne bom jih imela :-)

Vse lepo za dan žena

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
08. 03. 2019 ob 18:13

Tudi tebi vse lepo za 8. marec ;)

OK - le odstrani res prav vsa ločila (vse vejice in tripičja na koncih verzov) - mogoče se bo potem pokazala potreba po drugačni postavitvi besed v verze ...

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 27. 02. 2019 ob 11:05
  • Prebrano 145 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 191.95
  • Število ocen: 7

Zastavica