Kresnice / haibun
Zakaj, povej zakaj se več ne oziraš k zvezdam, ki so posvetlile stopinje pod listjem. Z vsako lučjo si nekoč budila korak. Zaupala si mu, da te vodi, ko te ni bilo v mislih, le v srcu toplih oči, ki si jih sklanjala do nasmeha. Vodila si preko obzorja, izza sanj postajala, strgala prah iz lubja okamenele zvezde. Pomešala si ga v naše oči. Postajale so kresnice. Videle so resnico, zaustavljale laž na robu ustnic. Nikoli nas ni bilo strah. Preteklost je bila samo v zgodbah, prihodnost daleč od konic prstov. Sedaj ni več sedaj.
Oči izza sanj,
obzorje, živa meja.
Utrip so zvezde.
Bravo Salke forma u kojoj si kao riba u vodi.
…res je; Saša: "Sedaj ni več sedaj", ampak k zvezdam se pa še oziramo, da bi ujeli **utrip sozvezdij**, kot je zapisal Svit;
Lep haibun , zelooo!
Hvala ti Breda od srca. Še se obračam k zvezdam, a včasih pride tako, da jih ne vidim, in verjetno je prav tako.
Lep dan ti želim.
Lep pozdrav, Saša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
- 27. 02. 2019 ob 07:30
- Prebrano 686 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 194.02