Prostor,
ozek hodnik
za besede.
Predverje,
koraki
iz sten
stresajo
omet.
Tla - povoščen marmor,
stopinje zdrsnejo
čez prag.
Odmev,
izginja
v mrak.
Vrata,
nihalo za kos
vetra – zapira
sence v skelet.
Obup razjeda,
kar je še mesa
ostalo.
Med zobmi,
stisnjen
glas.
Uf Salke misaono snažna kompozicija ravno iz kotline uma.
Leanu moj, hvala ti od srca.
Vidimo se.
Pozdrav frende.
Epska Salke, preprosto epska!!! Neka hladnokrvnost in moč brezčutja ... hladna do kosti. Res pravi skelet!
Hvala ti Luka. Ja, res je hladna kot marmor.
Se vidimo.
Lep pozdrav tebi.
Salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!