Lep pozdrav, Drago.

Tale pesmica je  sicer lep dokaz močne pesniške żilice v tebi ... upam, da ne zameriš, če ti svetujem, da poskusi pisati rimanke, v katerih niso vsi verzi zaključeni z isto rimo ... ponavadi se take ne obnesejo, pravega ritma ni, pa še trmoglavo iskanje besed na isto rimo nas odvede od bistva .  To je treba nekako razbiti. Poskusi  recimo za začetek z rimano shemo abababa (izmenična RIMA NA VSAK DRUGI VERZ)

Dojenček zbuja se, život je vroč,

neutolažljivo joka se in glasek piska

 in  prsi  mame išče hlipajoč,

hudo je, silna lakota pritiska

Se stise k njej in noče proč,

z dotikom nežnim proč gre stiska

Zaspi zdaj,  dete zlato, lahko noč.

Tole sicer spada bolj v našo delavnico, ampak nič hudega, če sva se našla tukaj :)

Malo sem ti spremenila tudi metriko, ki je v rimani poeziji zelo važna.

Lp iz uredništva, lidija

Hvala za nasvete. Se priporočam tudi vnaprej.