Doživel sem naravni in miselni spregled,
v nebo segal je jutranji pogled,
ko sonce je vzšlo, žarki ustvarili so sončno sled,
na svodu sij zažarel je, očaran bil je moj razgled.

Pridne čebele nabrale so med,
na te drobne žuželke bil je lep pogled,
v satovju pustile so sladko sled,
kakovost potrjuje čebelarjev ugled.

Pšenica zrasla je visoko za ped,
ko poleti dozori, na klasje čudovit je pogled,
v mlinu zrna dobila so belo sled,
žena na mizo prinesla je domačo jed.

V elektrarni turbino in generator poganja ista gred,
na stroj imamo tehnološki pogled,
elektrika v omrežje steka se kot nevidna sled,
deluje avtomatsko, posebej ni treba na ogled.

Po vrtu sprehodil se je ded,
na jablani ustavil se je njegov pogled,
iz korenin širi se mogočna sled,
mladim bil je za zgled.

Pri delu imel je svoj red,
na rast krošnje imel jasen je pogled,
drevesa ustvarila so naravno sled,
sadjar razgledan bil je kot vseved.

Zazrl sem se v daljavo, pogledal skozi daljnogled,
v naravo zaljubil sem se na prvi pogled,
občudujem impresije, to čudovito sled,
nad obzorjem imam popoln pregled.

Čakam te, postal sem bled,
le kje hodiš, očara me tvoj pogled.
v mojem srcu pustila si otožno sled,
v visokih gorah ostaja večni led.

Stvari v življenju dogajajo se kot bi bil nered,
ko pa pogledaš z druge strani, dobiš drugačen pogled,
višja sila uravnava življenje naše in nadnaravno sled,
ne znamo vsega razložiti in uvrstiti v razred.

Nebo zakrili so oblaki, videlo se ni niti za ped,
na za ciljni črti ustavil se je, nazaj segal je pogled,
človek mora pustiti za seboj ustvarjeno sled,
kratek vmesi čas je med koncem in z življenjem pred.

Sopotnik