
Prste zakopljem v pesek,
ki zdi se, da ni mu konca pod mojimi stopali.
Zaprem oči in poslušam šumenje,
za katerega se mi zdi, da podoben je tvojemu šepetu.
Vdihnem zrak prežet s soljo
kot pot ujet med najinimi udi v samotnih večerih.
Obkroža me kričanje galebov,
ki iščejo neobstoječi mir in valovi,
ki znova in znova udarjajo, prihajajo. Odhajajo.
In okoli mene je samota,
težja od česarkoli, kar sem kdaj nosila,
ovila me je v čas, ko vdihnil si mir,
ko so se tvoje solze zlile z oceanom,
ko so tvoje kosti postale eno s peskom.
Zdi se, da vse, kar bilo je prej je laž,
da ostal je samo še zadnji val.
Odšel je skupaj s tabo.
Zelo všeč
le:
-besedni red bi na nekaterih mestih normalizirala, obračanje ne pripomore k poetičnosti
-pa logičnost zaključka bi dodelala
-in par vejic manjka
Prste zakopljem v pesek,
ki se zdi, da mu ni konca pod mojimi stopali.
Zaprem oči in poslušam šumenje,
za katerega se mi zdi, da je podoben tvojemu šepetu.
Vdihnem zrak, prežet s soljo
kot pot, ujet med najinimi udi v samotnih večerih.
Obkroža me kričanje galebov,
ki iščejo neobstoječi mir in valovi,
ki znova in znova udarjajo, prihajajo. Odhajajo.
In okoli mene je samota,
težja od česarkoli, kar sem kdaj nosila,
ovila me je v čas, ko si vdihnil mir,
ko so se tvoje solze zlile z oceanom,
ko so tvoje kosti postale eno s peskom.
Zdi se, da je od vsega , kar je bilo prej laž,
ostal samo še zadnji val.
Odšel je skupaj s tabo.
Najlepša hvala! Večino popravkov sem kar obdržala. :)
Zakaj pa ne tudi tistih bistvenih???
Še najbolj moti nenaraven besedni red.Ta je v pesništvu uporaben samo v rimani poeziji, ko se moramo prilagajati metriki.Tvoja pesem pa je v prostem verzu in zaznamovan besedni red deluje slabo, skoraj patetično, kar je za tole dobro pesem res škoda.Predlagam dosledne popravke.
Prav te sem obdržala. Mislim, da nisem le enega, pa še za tega nisem prepričana. Inverzija se v moje pesmi kar rine pa je še sama ne maram, zato jo, ko me kdo na to opozori, takoj popravim.
Evo, še enkrat:
Prste zakopljem v pesek,
ki se zdi, da mu ni konca pod mojimi stopali.
Zaprem oči in poslušam šumenje,
za katerega se mi zdi, da je podoben tvojemu šepetu.
Vdihnem zrak, prežet s soljo
kot pot, ujet med najinimi udi v samotnih večerih.
Obkroža me kričanje galebov,
ki iščejo neobstoječi mir in valovi,
ki znova in znova udarjajo, prihajajo. Odhajajo.
In okoli mene je samota,
težja od česarkoli, kar sem kdaj nosila,
ovila me je v čas, ko si vdihnil mir,
ko so se tvoje solze zlile z oceanom,
ko so tvoje kosti postale eno s peskom.
Zdi se, da je od vsega , kar je bilo prej laž,
ostal samo še zadnji val.
Odšel je skupaj s tabo.
:)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: h.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!