Posipam te v ocean

Prste zakopljem v pesek,

ki zdi se, da ni mu konca pod mojimi stopali.

Zaprem oči in poslušam šumenje,

za katerega se mi zdi, da podoben je tvojemu šepetu.

Vdihnem zrak prežet s soljo

kot pot ujet med najinimi udi v samotnih večerih.

Obkroža me kričanje galebov,

ki iščejo neobstoječi mir in valovi,

ki znova in znova udarjajo, prihajajo. Odhajajo.

In okoli mene je samota,

težja od česarkoli, kar sem kdaj nosila,

ovila me je v čas, ko vdihnil si mir,

ko so se tvoje solze zlile z oceanom,

ko so tvoje kosti postale eno s peskom.

Zdi se, da vse, kar bilo je prej je laž,

da ostal je samo še zadnji val.

Odšel je skupaj s tabo.

h.

nikita

Poslano:
21. 02. 2019 ob 11:55

Ti si posebna.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 02. 2019 ob 17:05
Spremenjeno:
23. 02. 2019 ob 17:06

Zelo všeč


le:

-besedni red bi na nekaterih mestih normalizirala, obračanje ne pripomore k poetičnosti

-pa logičnost zaključka bi dodelala

-in par vejic manjka


Prste zakopljem v pesek,

ki se zdi, da  mu ni konca pod mojimi stopali.

Zaprem oči in poslušam šumenje,

za katerega se mi zdi, da  je podoben  tvojemu šepetu.

Vdihnem zrak, prežet s soljo

kot pot, ujet med najinimi udi v samotnih večerih.

Obkroža me kričanje galebov,

ki iščejo neobstoječi mir in valovi,

ki znova in znova udarjajo, prihajajo. Odhajajo.

In okoli mene je samota,

težja od česarkoli, kar sem kdaj nosila,

ovila me je v čas, ko si  vdihnil mir,

ko so se tvoje solze zlile z oceanom,

ko so tvoje kosti postale eno s peskom.

Zdi se, da je od vsega , kar  je bilo prej laž,

ostal samo še zadnji val.

Odšel je skupaj s tabo.


Zastavica

h.

h.

Poslano:
11. 03. 2019 ob 17:10

Najlepša hvala! Večino popravkov sem kar obdržala. :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
11. 03. 2019 ob 22:25

Zakaj pa ne tudi tistih bistvenih???

Še najbolj moti nenaraven besedni red.Ta je v pesništvu uporaben samo v rimani poeziji, ko se moramo prilagajati metriki.Tvoja pesem pa je v prostem verzu in zaznamovan besedni red deluje slabo, skoraj patetično, kar je za tole dobro pesem res škoda.Predlagam dosledne popravke.

Zastavica

h.

h.

Poslano:
12. 03. 2019 ob 20:58

Prav te sem obdržala. Mislim, da nisem le enega, pa še za tega nisem prepričana. Inverzija se v moje pesmi kar rine pa je še sama ne maram, zato jo, ko me kdo na to opozori, takoj popravim. 

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
12. 03. 2019 ob 22:06

Evo, še enkrat: 

Prste zakopljem v pesek,

ki se zdi, da  mu ni konca pod mojimi stopali.

Zaprem oči in poslušam šumenje,

za katerega se mi zdi, da  je podoben  tvojemu šepetu.

Vdihnem zrak, prežet s soljo

kot pot, ujet med najinimi udi v samotnih večerih.

Obkroža me kričanje galebov,

ki iščejo neobstoječi mir in valovi,

ki znova in znova udarjajo, prihajajo. Odhajajo.

In okoli mene je samota,

težja od česarkoli, kar sem kdaj nosila,

ovila me je v čas, ko si  vdihnil mir,

ko so se tvoje solze zlile z oceanom,

ko so tvoje kosti postale eno s peskom.

Zdi se, da je od vsega , kar  je bilo prej laž,

ostal samo še zadnji val.

Odšel je skupaj s tabo.


:)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

h.
Napisal/a: h.

Pesmi

  • 20. 02. 2019 ob 21:44
  • Prebrano 487 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 107.95
  • Število ocen: 5

Zastavica