Vučje niše
Na lomači u vrtu
spaljivali smo
šišmiše
skidali prah
leptirima sa krila.
Smrt :
iz dubine dopliva pa sada čeka
( u mladoj praznini skriveno naše Zauvijek )
usta pune se pepelom.
Gledam kako ulazi u kuću
za njim miris paleži
kupio sam srce
što se raspalo putem
( Lukrecija mi pokloni svoju patnju )
Homo homini lupus est.
Poslano:
19. 02. 2019 ob 09:49
Spremenjeno:
19. 02. 2019 ob 09:49
Odlično Lean
in res je vedno bolj (na žalost), človek človeku volk.
lp Marija
Nemam riječi osim veliki naklon frende. Moćno Leane!
Pozdrav frende.
lp alfa volku :) še je kak dober trop <3
Poslano:
19. 02. 2019 ob 16:40
Spremenjeno:
19. 02. 2019 ob 21:32
Pjesma buktenica. Rasplamsa svijest o surovosti, a uguši savjest o čovjeku. Vrlo sažeto i britko o prirodi čovjekova nauma za nekog drugog. Izvanredno.
Vp!
Kate
Hvala vam na čitanju i komentarima drage poete.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lean Radić
- 19. 02. 2019 ob 08:45
- Prebrano 593 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 217.53
- Število ocen: 14