Vzela si mi prijatelja.

Na bučno silvestrsko noč,

si graščak sestopil z gradu,

zato, da bi dvignil nekaj perja

na ledenem bankomatu,

pa prav malo pred polnočjo,

z napol prazno baterijo

in s tremi promili v krvi,

v petnajstih minutah

si pristal na kirurški mizi.

Dihal si do valentinovega,

samo to, ker se po operaciji, 

več nisi zbudil.

Zdravniki so rekli,

se trudimo.

Dokler ni prišel prijatelj,

čakal si ga.

Ne počeno lobanjsko dno,

ne bolnišnična bakterija,

ne gripa, ne jetra, ne ledvice in ne srce.

Počutim se krivo,

pred desetletji sem ti vzela prijatelja,

veselje do življenja

in še zdaj slišim, ti ne veš,

kaj si mi vzela.

Perem roke krvave,

glej nič ti nisem vzela,

ker ga tudi sama nisem imela.

Prihajam v tvoji smeri,

samo ne vem, kaj bo prej?

Bo najprej gripa, jetra,

počena glava ali promili?

Nekaj pa zagotovo vem,

k meni v bolnico,

ne bo prijatelja...

lin