Blisk je pregrizel temo
in grom je zarohnel,
ker ga je svetloba pustila zadaj.
Midva pa sva,
pod enim samim dežnikom,
hodila čez luže,
v katerih se je
lesketala pomlad,
igralo poletje,
umirjala jesen
in mrežila zima.
Z ramo ob rami
sva zapolnila praznino
in pod obok platna
se je obešal smeh.
Z roba je občasno kapnila solza
in ga upognila jeza.
A vedno sva
v vežo najinih dveh življenj
stopila suha.
ja, lepo je hoditi skupaj pod enim dežnikom... lepa pesem
Lep pozdrav Dejan
Hvala Dejan in hvala Damjana, pohvale vedno dobro denejo
Čestitke k pesmi dvojine, všeč mi je ta enostavna in učinkovita prispodoba skupne hoje pod enim dežnikom,
lp, Ana
Tako zelo topla in pomenljiva pesem.
Čestitke,
Maja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!