столица шкрипи
душа јој још у шуми
чека птичицу
stolica škripi
duša joj još u šumi
čeka ptičicu
Vau. Izjemen haiku!
škripanje stola
njegova duša v gozdu
še čaka ptico
Bravo, mile.
Odličen haiku, Mile.
Bravo za podčrtanko
in hvala Lidiji za prevod ☆
lp obema
Marija
Čestitke k izboru hakuja za tujejezično pesem zime 2018-19 z utemeljitvijo uredništva:
Trenutek, v katerem zaživi večrazsežnost časa in prostora, kjer nič ni tako, kot se zdi, in je hkrati veliko več kot smo ujetniki prostora in časa sposobni dojeti; toda vedno nekoga čakamo in med čakanjem »škripamo« z nevidnimi krili ter s pogledom navzgor letimo proti tlom. Škripanje stola je odmev iz preteklosti ali pa škripa zato, ker je njegova duša ostala v gozdu. Škripanje je glas, klic, jok in izraz pogrešanja pradavnega naravnega okolja, spremenjeno snovno telo drevesa v novi vlogi stola trpi in zato v mislih in z dušo, ki hrepeni po gozdu in pticah, vedno ostaja v izvorni domovini.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mile
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!