Vstanem
bilo je na hitro
ne spomnim se
katera noga
je bila prva
čeprav bi rada vedela
ali bom dobre volje
ali me bo srbel nos tako
da ne bom imela
več nobene volje
ampak ko se to zgodi
cela gruča tepta nesrečneža
ki ni naredil nič drugega
kot da se je malo spozabil
na tem natrpanem svetu
in ker je bil na železniški postaji
in je begal in taval kot bi objemal
stene so se ga hitro prilepili policaji
in glede na to je pozabil svoje ime
in vse kar je pomagalo njemu
ni minilo dolgo ko ga je reševalni avto
odpeljal v Vojnik. Tam ne bo lahko
ko pa bo za to zvedela soseska potem
bo za vedno izginil nasmeh z obraza.
Ja takšen je ta svet.
Sproti nam pobira viške,
ker za vedno zmanjkuje prostora.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!