O enaindvajsetem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Na 21. natečaju je s 473 haikuji sodelovalo 80 avtoric in avtorjev iz naslednjih držav: Bolgarije (1), Bosne in Hercegovine (3), Črne gore (2), Hrvaške (25), Makedonije (1), Slovenije (35) in Srbije (13). Mednarodna udeležba je tokrat še bolj upadla, natečaju zvesti so ostali samo še avtorji iz nekdanje SFRJ.

Komisijo so kot že leta doslej sestavljali mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman. Izmed prispelih haikujev je izbrala tri za enakovredno nagrado, 11 za pohvalo ter 34

za objavo v reviji, kar je skupaj 48 oziroma dobrih 10 % vseh prispelih haikujev. Komisija se je kljub številčno manjši udeležbi avtorjev odločila za nekoliko več izbranih haikujev kot v preteklem letu, predvsem zaradi spodbude za ustvarjanje novim in dosedanjim avtorjem. Pri izbiri sta jo, manj kot klasična oblika 5-7-5 zlogov, znova vodila predvsem zanimivost in izvirnost tematike ter iskrenost v doživetju trenutka. Haikuje v tujih jezikih so v slovenščino prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Zahvala vsem udeležencem in iskrene čestitke nagrajencem ter avtorjem pohvaljenih in za objavo izbranih haikujev!

Alenka Zorman v imenu komisije

HAIKU MANDALA

(obrazložitve nagrajenih haikujev)

NAGRAJENI HAIKU – enakovredno

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

pod starim kostanjem

od najine klopce

le še skelet

Olga Kolenc, Slovenija

Skelet je tisto, kar (po navadi) ostane od fizičnega človeka. Vendar ne vedno in ne nujno. Ljubezen je tista, ki botruje nastanku (človeških) teles in posredno tudi nastanku (takšnih in drugačnih) skeletov …

Klopca pod (starim) kostanjem, ki si jo »prisvojita« dva zaljubljenca, je romantično mesto. Simbolizira hkrati zasebnost in javnost, skritost in odprtost, senco in svetlobo …

Ne vemo, kaj se je zgodilo z njunim odnosom. Z njuno ljubeznijo? Morda so tudi od razmerja ostali le »skeleči skeleti spominov«, ki jih oživi pogled na razpadlo klop. Čeprav je skelet personifikacija smrti, smrt v večnem krogu Življenja-in-Smrti ni nekaj dokončnega, statičnega; je le trenutek, ki odpira nove možnosti. To še posebno velja za »smrt« v simbolnem pomenu. Propad enega odnosa odpira prostor novim odnosom. Propad klopce ponuja prostor novim klopcam …

Haiku ohranja skrivnost: ne vemo, kašna zgodba (pesnice) se je odvijala v času, ko je klopca postajala skelet. Vse to ni pomembno. Bistveno je, da haiku ujame trenutek, ki poveže življenje/konec klopce z (notranjim) življenjem in doživljanjem pesnice. V okviru te zgodbe pa zaživi in zažari Življenje sámo …

Edin Saračević

ščebet lastovic

senca spomina lega

na ruševine

Ivanka Kostantino, Slovenija

Lastovka je ptica selivka, ki se iz leta v leto vrača na isto mesto in gnezdi. Vse življenje ima samo enega partnerja. Ko se lastovke vrnejo, s seboj prinesejo pomlad. Ponovno nas razveseljuje lastovičje cvrčanje in ščebetanje na žicah in v gnezdih, pa tudi prhutanje in šelestenje njihovih kril okrog hiš in hlevov. Fran Erjavec, naravoslovec in pisatelj (1834–1887), je zapisal: »Bodi nam prisrčno pozdravljena, ljubezniva ptica, ki nam vsako leto prineseš zaželeno pomlad in z njo prijetno zelenje in cvetje.«

Lastovke so hitre in spretne ptice neba in prostosti, na tleh jih lahko opazimo le izjemoma. Niso samo znanilke pomladi, temveč so v različnih kulturah simbol doma, ljubezni, družinskega življenja, zvestobe, upanja, vztrajnosti, domotožja, sreče in blaginje …

V antični Grčiji so bile lastovke povezane z Afrodito, boginjo ljubezni, in verjelo se je, da prinašajo srečo. Praznovali so njihov prihod. Stari Rimljani so verjeli, da je lastovka totemska ptica za žalujoče matere in da uteleša duše otrok, ki so umrli ob rojstvu. Na Kitajskem so prihod lastovk povezovali z enakonočjem; ta dan je bil idealen za obredje plodnosti. Na klasičnih kitajskih slikah je lastovka predstavljala srečo in prihod pomladi, pogosto je bila upodobljena na cvetoči breskovi veji. Druge podobe jo kažejo tudi kot simbol drznosti, tveganja ter spremembe na dobro v prihodnosti. Če se lastovke ne vrnejo, to v pregovorih ne pomeni nič dobrega. Le pri Perzijcih je simbolika lastovk bolj negativna. Povezujejo jo s selitvijo, ločitvijo in samoto (ker je ptica selivka). Kristjani vidijo lastovko kot simbol žrtvovanja in ponovnega rojstva, pa tudi kot simbol novih začetkov. Portugalci upodabljajo lastovke v keramičnih in drugih umetniških izdelkih.

Na Japonskem so lastovke simbol sreče, zvestobe v zakonu in plodnosti. Upodobljene so tudi v različnih vezeninah. Kobayashi Issa (1763–1828),^, japonski mojster haiku poezije, je v nekaterih svojih haikujih takole opeval lastovke – japonsko: tsubame (vir: internet; prosti prevod iz angleščine):

kam so odšle? / vsa lastovičja gnezda / so prazna

ko se boste vrnile / ne pozabite na mojo hišo! / odhajajoče lastovke

gorska vasica – / celo lastovke pojo / v praznovanju

vsaka od njih / ima veliko povedati … / lastovke

Tudi lastovke v nagrajenem haikuju, ki je zapisan v klasični obliki 5-7-5 zlogov, so se vrnile iz daljnih južnih krajev in prinesle pomlad, le človek se ni/ne bo vrnil v svoj dom. Živahno ščebetajo, a ne najdejo več starega gnezda. Ni več napušča, kjer bi našle varnost in zavetje za svoj zarod in posredno tudi hrano. Od hiše ali/in hleva so ostale samo še ruševine. Spomin pesnice na nekdanje življenje ter sožitje med vaškimi ljudmi in pticami je zato boleč, je samo še senca. Elda Viler v pesmi Lastovke (besedilo: Milan Jesih, glasba: Jure Robežnik) poje: »Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla, čisto noter vate jokat lastovka …«

Alenka Zorman

bezvjetrica

u paučini pod trešnjom

mandala

brezvetrje

v pajčevini pod češnjo

mandala

Đurđa Vukelić Rožić, Hrvaška

Haiku iz vsega štirih besed nas takoj prevzame, dotakne se nas, kot se spodobi za iskreno doživet haiku trenutek, ki ima sposobnost preiti iz slike oziroma skice v kontemplacijo.

Znajdemo se pod cvetočo češnjo, obdani s prijetnimi vonjavami in brenčanjem čebel. Nenadoma zagledamo lebdeče cvetne lističe, čeprav je brezvetrje. Nekaj še čisto belih, nekaj že sivkasto odcvetelih. Posuti so z rumeno zlatim prahom. Pajčevina ni več samo pajkovo domovanje, saj nas popelje in nam omogoči vstop v višjo resničnost.

Mandala je trud dolgega vztrajnega dela, naj bo narejena iz peska ali pa dobesedno iz lastnega telesa, saj pajek sam izloča nit, iz katere stke pajčevino. V bistvu vsak človek sestavlja sebi lastno mandalo, kakor najbolje ve in zna, in pri tem uporablja svetle (vedre) ali temne barve. Včasih to delamo z veliko volje in navdušenja, včasih pa samo iz vztrajnosti, ker se pač nahajamo v tem prostoru in času.

Mandala je simbol, ki lahko predstavlja vsako religijo, vsako osebo, vsako bitje. Mandala je razkošen prikaz kroga, ki se razprostira okoli središča; vsak najmanjši delec pa ima spet svoje središče, in tako mandala označuje celotno vesolje: od neskončno majhnega delca do neskončno velikega, od atoma do galaksije.

Neverjetni sta tudi moč haikuja in pronicljivost pesnice, ki nam je z izbranimi besedami omogočila, da lahko sebe občutimo kot delček vsega stvarstva: včasih smo čisto majčkeni kot zrnce peloda ali cvetni listek na pajčevini, nežni in krhki, minljivi, drugič neizmerljivi kot vesolje ...

Silva Trstenjak

POHVALJENI HAIKU

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

naizmjenično

ponoć sa zvonika

i čuk

menjavata se

polnoč iz zvonika

in čuk

Mihovila Čeperić-Biljan, Hrvaška

trešnja cvjeta –

unuka objašnjava

kvantnu teoriju

češnja cveti –

vnukinja razlaga

kvantno teorijo

Sovjeta Grubešić, Srbija

konji iz magle

vidljivi na trenutak

beže u oblak

konji iz megle

vidni za hip

bežijo v oblak

Mile Lisica, Republika Srpska, Bosna in Hercegovina

snegot pak pađa

iako moeto kuče

bez prekid lae

sneg pada

čeprav moj pes

neprestano laja

Toni Pavleski, Severna Makedonija

Žubori reka …

Jako mi se dopada

ribarev šešir.

Reka žubori …

Zelo mi je všeč

ribičev klobuk.

Predrag Pešić - Šera, Srbija

v ogledalu

tuj obraz

nekega včeraj

Dominique Reščič, Slovenija

razgovor –

moja tišina nasuprot

njenoj tišini

pogovor –

moja tišina nasproti

njeni tišini

Dragan J. Ristić, Srbija

Prazna stran

čakam navdih

pride maj.

Adrijano Rustja, Slovenija

na vrtu psihiatrije

bolnika zaploskata

prijaznemu psu

Jurij Rustja, Slovenija

poletni naliv

v podhodu

tudi metulj

Jurij Rustja, Slovenija

sve bliže stropu

sve dalje od mog dlana

polica s knjigama

vse bliže stropu

vse dlje od moje dlani

knjižna polica

Đurđa Vukelić Rožić, Hrvaška

IZBOR OSTALIH HAIKUJEV

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

novi kalendar –

o, kako godi tihost

još jednog jutra

nov koledar –

o, kako godi tišina

še enega jutra

Mihovila Čeperić-Biljan, Hrvaška

sa starog panja

pauk ukrao mustru

za svoju mrežu

s starega štora

je pajek ukradel vzorec

za svojo mrežo

Ljiljana Dobra, Hrvaška

seoska svatba

poskakuje ružmarin

na reveru

vaška poroka

rožmarin poskakuje

na reverju

Zoran Doderović, Srbija

Kao nalet vjetra

unuci rastjerali

moju samoću.

Kot sunek vetra

so vnuki razgnali

mojo samoto.

Nevenka Erman, Hrvaška

polje vrijesa

skriva male leptire

i od pjesnika

nasad resja

skriva majhne metulje

še pred pesnikom

Marica Ferhatbegović, Bosna in Hercegovina

žalost v hiši

v tišino se zaje

premik kazalca

Bojan Foršček, Slovenija

sunčanje

kap mora se isparava

u njenom pupku

sončenje

morska kaplja izpareva

v njenem popku

Željko Funda, Hrvaška

strpljiv fotograf –

golubovi opet bježe

iz kadra

potrpežljiv fotograf –

golobi že spet bežijo

iz kadra

Danijela Grbelja, Hrvaška

ljubim ga

na travi –

i mrav hoće

poljubljam ga

na travi –

tudi mravlja bi ga hotela

Sovjeta Grubešić, Srbija

odžačarev smeh –

dugme na mom kaputu

hvat izdrža

dimnikarjev smeh –

gumb na mojem plašču

prenese prijem

Darko Habazin, Srbija

aprilske trave

za kosa vsak dan višji

skok čez ovire

Joca Jamšek, Slovenija

oblak peludi

sletio s cedra

sa loptom

oblak peloda

se je vsul s cedre

skupaj z žogo

Vilma Knežević, Hrvaška

ptič na veji

pod krošnjo

zavriska otrok

Boris Kononenko, Slovenija

Valentinovo

en samcat hrastov listič

trepeta v vetru

Ivanka Kostantino, Slovenija

budeći se

nakon operacije …

prvi snijeg

zbujam se

po operaciji …

prvi sneg

Nina Kovačić, Hrvaška

sati posjeta …

u bolnici miriše

mamina štrudla

ure obiskov …

v bolnišnici diši

mamin zavitek

Nina Kovačić, Hrvaška

u dnevnoj sobi

tišina vrišti

nema djece

v dnevni sobi

kriči tišina

ni otrok

Evica Kraljić, Hrvaška

Živahen copot.

V dedkovih natikačih

neznaten pobič.

Samo Kreutz, Slovenija

siromaštvo

još ga uvijek čuvam

u svom srcu

revščina

še vedno jo hranim

v svojem srcu

Štefanija Ludvig, Hrvaška

suton

na utrci konja sjene

stigle prve

sončni zahod

na konjski dirki so sence

prispele prve

Vladimir Ludvig, Hrvaška

lahkoten pršič

megli jezersko skorjo

labod zakrili

Felicita Medved, Slovenija

Uredi Zbriši Všeč mi je 0

na prozorima

lome se kišne kapi

sat kuca kroz noć

na oknih

se lomijo dežne kaplje

ura bije skoz noč

Boris Nazansky, Hrvaška

prvo vo voda

a od nea vo mene

sonceto gleda

najprej v vodo

iz nje vame

gleda sonce

Toni Pavleski, Severna Makedonija

Pismo prek oceana

prijatelj zaliva rože

pomirjen s smrtjo

Andraž Polič, Slovenija

staro obzidje

pomladnemu žafranu

raka in zibel

Marija Praprotnik, Slovenija

veter boža

late trav

mlini molčijo

Milojka M. Premru, Slovenija

bolnička soba –

vjetar vrata otvara

umjesto ljudi

bolniška soba –

veter vrata odpira

namesto ljudi

Sanja Radulović, Bosna in Hercegovina

ne maram dežja,

a danes vedrim s teboj –

naj ne preneha

Mojca Šipek, Slovenija

Najini usodi

skupaj nakupujeta

mrliški venec.

Eva Šubic, Slovenija

izpah gležnja –

list na veji

pleše naprej

Adam Šuligoj, Slovenija

prve trobentice

nežno se dotaknem

trdote telefona

Adam Šuligoj, Slovenija

srušen zid

za vratima zadenut

papir o pošiljci

porušen zid

za vrata zataknjen

listek o pošiljki

Ljubinka Tošić, Srbija

stogovi sjena u polju –

moja obitelj

ponovno na okupu

stogi sena na polju –

moja družina je

spet vsa zbrana

Aljoša Vuković, Hrvaška

Pod Uršljo goro

glas cerkvenega zvona

vabi hčer domov.

Klavdija Zbičajnik, Slovenija

Bravo, čestitke vsem trem nagrajenim avtorjem, posebno Ivanki - Lea 199

in seveda vsem pohvaljenim in  izbranim za objavo, 

posebej tistim ki objavljamo tudi naPesem.si!

Lp, Marija

Čestitam!

Lep pozdrav. 

Dimitrij

Čestitke vsem! 

Ivanka, hvala za to lepo sporočilo.

Čestitke in lep pozdrav!

Hvala vsem in čestitke vsem, ki ste na natečaju pohvaljeni, imate objavo in ne nazadnje vsem, ki ste sodelovali. 

Lp, Lea

Захваљујем ;)