Forum

KUD Apokalipsa razpisuje 21. MEDNARODNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI HAIKU


KUD Apokalipsa razpisuje

21. MEDNARODNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI HAIKU

 

Pošljite največ šest (6) haikujev v slovenskem jeziku, ki ne smejo biti objavljeni v revijah ali knjigah, ne smejo biti poslani na kateri drugi natečaj, niti objavljeni na internetnih straneh pesniških portalov.

 

Avtorji iz tujine naj pošljejo haikuje v angleškem jeziku, avtorji iz bivših republik SFRJ lahko tudi v njihovih jezikih oz. v angleškem prevodu.

 

Haikuji morajo biti originalno delo avtorja.

Tematika je poljubna, oblika je lahko prosta (praviloma v okviru 17 zlogov).

 

Prispele haikuje bo izbirala komisija v sestavi: mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman.

 

Haikuje pošljite v štirih izvodih, označenih s šifro, najkasneje do 16. marca 2019 na naslov:

 

KUD APOKALIPSA

Ul. Lili Novy 25,

1000 LJUBLJANA

s pripisom »Za haiku natečaj«.

 

Pošiljka naj vsebuje tudi zapečateno, s šifro označeno kuverto s podatki o avtorju: ime in priimek*, poštni naslov*, elektronski naslov*, telefon*, poklic, starost (*obvezno).

 

V primeru pošiljke na elektronski naslov [email protected] pa pošljite dve ločeni priponki označeni z šifro – v eni naj bodo haikuji, v drugi osebni podatki, kot so navedeni v prejšnjem odstavku.

 

Rezultati natečaja bodo objavljeni jeseni v reviji Apokalipsa.

 

Lea199

Poslano:
01. 12. 2019 ob 21:54
Spremenjeno:
01. 12. 2019 ob 22:47

O enaindvajsetem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Na 21. natečaju je s 473 haikuji sodelovalo 80 avtoric in avtorjev iz naslednjih držav: Bolgarije (1), Bosne in Hercegovine (3), Črne gore (2), Hrvaške (25), Makedonije (1), Slovenije (35) in Srbije (13). Mednarodna udeležba je tokrat še bolj upadla, natečaju zvesti so ostali samo še avtorji iz nekdanje SFRJ.

Komisijo so kot že leta doslej sestavljali mag. Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman. Izmed prispelih haikujev je izbrala tri za enakovredno nagrado, 11 za pohvalo ter 34

za objavo v reviji, kar je skupaj 48 oziroma dobrih 10 % vseh prispelih haikujev. Komisija se je kljub številčno manjši udeležbi avtorjev odločila za nekoliko več izbranih haikujev kot v preteklem letu, predvsem zaradi spodbude za ustvarjanje novim in dosedanjim avtorjem. Pri izbiri sta jo, manj kot klasična oblika 5-7-5 zlogov, znova vodila predvsem zanimivost in izvirnost tematike ter iskrenost v doživetju trenutka. Haikuje v tujih jezikih so v slovenščino prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Zahvala vsem udeležencem in iskrene čestitke nagrajencem ter avtorjem pohvaljenih in za objavo izbranih haikujev!


Alenka Zorman v imenu komisije


HAIKU MANDALA

(obrazložitve nagrajenih haikujev)


NAGRAJENI HAIKU – enakovredno

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)



pod starim kostanjem

od najine klopce

le še skelet

Olga Kolenc, Slovenija

Skelet je tisto, kar (po navadi) ostane od fizičnega človeka. Vendar ne vedno in ne nujno. Ljubezen je tista, ki botruje nastanku (človeških) teles in posredno tudi nastanku (takšnih in drugačnih) skeletov …

Klopca pod (starim) kostanjem, ki si jo »prisvojita« dva zaljubljenca, je romantično mesto. Simbolizira hkrati zasebnost in javnost, skritost in odprtost, senco in svetlobo …

Ne vemo, kaj se je zgodilo z njunim odnosom. Z njuno ljubeznijo? Morda so tudi od razmerja ostali le »skeleči skeleti spominov«, ki jih oživi pogled na razpadlo klop. Čeprav je skelet personifikacija smrti, smrt v večnem krogu Življenja-in-Smrti ni nekaj dokončnega, statičnega; je le trenutek, ki odpira nove možnosti. To še posebno velja za »smrt« v simbolnem pomenu. Propad enega odnosa odpira prostor novim odnosom. Propad klopce ponuja prostor novim klopcam …

Haiku ohranja skrivnost: ne vemo, kašna zgodba (pesnice) se je odvijala v času, ko je klopca postajala skelet. Vse to ni pomembno. Bistveno je, da haiku ujame trenutek, ki poveže življenje/konec klopce z (notranjim) življenjem in doživljanjem pesnice. V okviru te zgodbe pa zaživi in zažari Življenje sámo …

Edin Saračević


ščebet lastovic

senca spomina lega

na ruševine

Ivanka Kostantino, Slovenija

Lastovka je ptica selivka, ki se iz leta v leto vrača na isto mesto in gnezdi. Vse življenje ima samo enega partnerja. Ko se lastovke vrnejo, s seboj prinesejo pomlad. Ponovno nas razveseljuje lastovičje cvrčanje in ščebetanje na žicah in v gnezdih, pa tudi prhutanje in šelestenje njihovih kril okrog hiš in hlevov. Fran Erjavec, naravoslovec in pisatelj (1834–1887), je zapisal: »Bodi nam prisrčno pozdravljena, ljubezniva ptica, ki nam vsako leto prineseš zaželeno pomlad in z njo prijetno zelenje in cvetje.«


Lastovke so hitre in spretne ptice neba in prostosti, na tleh jih lahko opazimo le izjemoma. Niso samo znanilke pomladi, temveč so v različnih kulturah simbol doma, ljubezni, družinskega življenja, zvestobe, upanja, vztrajnosti, domotožja, sreče in blaginje …


V antični Grčiji so bile lastovke povezane z Afrodito, boginjo ljubezni, in verjelo se je, da prinašajo srečo. Praznovali so njihov prihod. Stari Rimljani so verjeli, da je lastovka totemska ptica za žalujoče matere in da uteleša duše otrok, ki so umrli ob rojstvu. Na Kitajskem so prihod lastovk povezovali z enakonočjem; ta dan je bil idealen za obredje plodnosti. Na klasičnih kitajskih slikah je lastovka predstavljala srečo in prihod pomladi, pogosto je bila upodobljena na cvetoči breskovi veji. Druge podobe jo kažejo tudi kot simbol drznosti, tveganja ter spremembe na dobro v prihodnosti. Če se lastovke ne vrnejo, to v pregovorih ne pomeni nič dobrega. Le pri Perzijcih je simbolika lastovk bolj negativna. Povezujejo jo s selitvijo, ločitvijo in samoto (ker je ptica selivka). Kristjani vidijo lastovko kot simbol žrtvovanja in ponovnega rojstva, pa tudi kot simbol novih začetkov. Portugalci upodabljajo lastovke v keramičnih in drugih umetniških izdelkih.


Na Japonskem so lastovke simbol sreče, zvestobe v zakonu in plodnosti. Upodobljene so tudi v različnih vezeninah. Kobayashi Issa (1763–1828),, japonski mojster haiku poezije, je v nekaterih svojih haikujih takole opeval lastovke – japonsko: tsubame (vir: internet; prosti prevod iz angleščine):


kam so odšle? / vsa lastovičja gnezda / so prazna

ko se boste vrnile / ne pozabite na mojo hišo! / odhajajoče lastovke

gorska vasica – / celo lastovke pojo / v praznovanju

vsaka od njih / ima veliko povedati … / lastovke


Tudi lastovke v nagrajenem haikuju, ki je zapisan v klasični obliki 5-7-5 zlogov, so se vrnile iz daljnih južnih krajev in prinesle pomlad, le človek se ni/ne bo vrnil v svoj dom. Živahno ščebetajo, a ne najdejo več starega gnezda. Ni več napušča, kjer bi našle varnost in zavetje za svoj zarod in posredno tudi hrano. Od hiše ali/in hleva so ostale samo še ruševine. Spomin pesnice na nekdanje življenje ter sožitje med vaškimi ljudmi in pticami je zato boleč, je samo še senca. Elda Viler v pesmi Lastovke (besedilo: Milan Jesih, glasba: Jure Robežnik) poje: »Kaj jo je prignalo, od kod je le prišla, čisto noter vate jokat lastovka …«

Alenka Zorman


bezvjetrica

u paučini pod trešnjom

mandala


brezvetrje

v pajčevini pod češnjo

mandala


Đurđa Vukelić Rožić, Hrvaška


Haiku iz vsega štirih besed nas takoj prevzame, dotakne se nas, kot se spodobi za iskreno doživet haiku trenutek, ki ima sposobnost preiti iz slike oziroma skice v kontemplacijo.


Znajdemo se pod cvetočo češnjo, obdani s prijetnimi vonjavami in brenčanjem čebel. Nenadoma zagledamo lebdeče cvetne lističe, čeprav je brezvetrje. Nekaj še čisto belih, nekaj že sivkasto odcvetelih. Posuti so z rumeno zlatim prahom. Pajčevina ni več samo pajkovo domovanje, saj nas popelje in nam omogoči vstop v višjo resničnost.


Mandala je trud dolgega vztrajnega dela, naj bo narejena iz peska ali pa dobesedno iz lastnega telesa, saj pajek sam izloča nit, iz katere stke pajčevino. V bistvu vsak človek sestavlja sebi lastno mandalo, kakor najbolje ve in zna, in pri tem uporablja svetle (vedre) ali temne barve. Včasih to delamo z veliko volje in navdušenja, včasih pa samo iz vztrajnosti, ker se pač nahajamo v tem prostoru in času.


Mandala je simbol, ki lahko predstavlja vsako religijo, vsako osebo, vsako bitje. Mandala je razkošen prikaz kroga, ki se razprostira okoli središča; vsak najmanjši delec pa ima spet svoje središče, in tako mandala označuje celotno vesolje: od neskončno majhnega delca do neskončno velikega, od atoma do galaksije.


Neverjetni sta tudi moč haikuja in pronicljivost pesnice, ki nam je z izbranimi besedami omogočila, da lahko sebe občutimo kot delček vsega stvarstva: včasih smo čisto majčkeni kot zrnce peloda ali cvetni listek na pajčevini, nežni in krhki, minljivi, drugič neizmerljivi kot vesolje ...


Silva Trstenjak

POHVALJENI HAIKU

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)



naizmjenično

ponoć sa zvonika

i čuk


menjavata se

polnoč iz zvonika

in čuk


Mihovila Čeperić-Biljan, Hrvaška


trešnja cvjeta –

unuka objašnjava

kvantnu teoriju


češnja cveti –

vnukinja razlaga

kvantno teorijo


Sovjeta Grubešić, Srbija


konji iz magle

vidljivi na trenutak

beže u oblak


konji iz megle

vidni za hip

bežijo v oblak


Mile Lisica, Republika Srpska, Bosna in Hercegovina


snegot pak pađa

iako moeto kuče

bez prekid lae


sneg pada

čeprav moj pes

neprestano laja


Toni Pavleski, Severna Makedonija


Žubori reka …

Jako mi se dopada

ribarev šešir.


Reka žubori …

Zelo mi je všeč

ribičev klobuk.


Predrag Pešić - Šera, Srbija


v ogledalu

tuj obraz

nekega včeraj

Dominique Reščič, Slovenija


razgovor –

moja tišina nasuprot

njenoj tišini


pogovor –

moja tišina nasproti

njeni tišini


Dragan J. Ristić, Srbija

Prazna stran

čakam navdih

pride maj.


Adrijano Rustja, Slovenija


na vrtu psihiatrije

bolnika zaploskata

prijaznemu psu

Jurij Rustja, Slovenija


poletni naliv

v podhodu

tudi metulj


Jurij Rustja, Slovenija


sve bliže stropu

sve dalje od mog dlana

polica s knjigama


vse bliže stropu

vse dlje od moje dlani

knjižna polica

Đurđa Vukelić Rožić, Hrvaška



IZBOR OSTALIH HAIKUJEV

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)



novi kalendar –

o, kako godi tihost

još jednog jutra


nov koledar –

o, kako godi tišina

še enega jutra


Mihovila Čeperić-Biljan, Hrvaška


sa starog panja

pauk ukrao mustru

za svoju mrežu


s starega štora

je pajek ukradel vzorec

za svojo mrežo


Ljiljana Dobra, Hrvaška


seoska svatba

poskakuje ružmarin

na reveru


vaška poroka

rožmarin poskakuje

na reverju


Zoran Doderović, Srbija


Kao nalet vjetra

unuci rastjerali

moju samoću.


Kot sunek vetra

so vnuki razgnali

mojo samoto.


Nevenka Erman, Hrvaška


polje vrijesa

skriva male leptire

i od pjesnika


nasad resja

skriva majhne metulje

še pred pesnikom


Marica Ferhatbegović, Bosna in Hercegovina


žalost v hiši

v tišino se zaje

premik kazalca


Bojan Foršček, Slovenija


sunčanje

kap mora se isparava

u njenom pupku


sončenje

morska kaplja izpareva

v njenem popku


Željko Funda, Hrvaška


strpljiv fotograf –

golubovi opet bježe

iz kadra


potrpežljiv fotograf –

golobi že spet bežijo

iz kadra


Danijela Grbelja, Hrvaška


ljubim ga

na travi –

i mrav hoće



poljubljam ga

na travi –

tudi mravlja bi ga hotela


Sovjeta Grubešić, Srbija


odžačarev smeh –

dugme na mom kaputu

hvat izdrža


dimnikarjev smeh –

gumb na mojem plašču

prenese prijem


Darko Habazin, Srbija


aprilske trave

za kosa vsak dan višji

skok čez ovire


Joca Jamšek, Slovenija


oblak peludi

sletio s cedra

sa loptom


oblak peloda

se je vsul s cedre

skupaj z žogo


Vilma Knežević, Hrvaška


ptič na veji

pod krošnjo

zavriska otrok


Boris Kononenko, Slovenija


Valentinovo

en samcat hrastov listič

trepeta v vetru


Ivanka Kostantino, Slovenija


budeći se

nakon operacije …

prvi snijeg

zbujam se

po operaciji …

prvi sneg


Nina Kovačić, Hrvaška


sati posjeta …

u bolnici miriše

mamina štrudla


ure obiskov …

v bolnišnici diši

mamin zavitek


Nina Kovačić, Hrvaška


u dnevnoj sobi

tišina vrišti

nema djece


v dnevni sobi

kriči tišina

ni otrok


Evica Kraljić, Hrvaška


Živahen copot.

V dedkovih natikačih

neznaten pobič.


Samo Kreutz, Slovenija


siromaštvo

još ga uvijek čuvam

u svom srcu


revščina

še vedno jo hranim

v svojem srcu


Štefanija Ludvig, Hrvaška


suton

na utrci konja sjene

stigle prve



sončni zahod

na konjski dirki so sence

prispele prve


Vladimir Ludvig, Hrvaška


lahkoten pršič

megli jezersko skorjo

labod zakrili


Felicita Medved, Slovenija





Zastavica

Zastavica

Lea199

Poslano:
01. 12. 2019 ob 21:59
Spremenjeno:
01. 12. 2019 ob 22:52

na prozorima

lome se kišne kapi

sat kuca kroz noć


na oknih

se lomijo dežne kaplje

ura bije skoz noč

Boris Nazansky, Hrvaška


prvo vo voda

a od nea vo mene

sonceto gleda


najprej v vodo

iz nje vame

gleda sonce


Toni Pavleski, Severna Makedonija


Pismo prek oceana

prijatelj zaliva rože

pomirjen s smrtjo


Andraž Polič, Slovenija


staro obzidje

pomladnemu žafranu

raka in zibel


Marija Praprotnik, Slovenija


veter boža

late trav

mlini molčijo


Milojka M. Premru, Slovenija


bolnička soba –

vjetar vrata otvara

umjesto ljudi


bolniška soba –

veter vrata odpira

namesto ljudi


Sanja Radulović, Bosna in Hercegovina


ne maram dežja,

a danes vedrim s teboj –

naj ne preneha

Mojca Šipek, Slovenija


Najini usodi

skupaj nakupujeta

mrliški venec.


Eva Šubic, Slovenija


izpah gležnja –

list na veji

pleše naprej


Adam Šuligoj, Slovenija


prve trobentice

nežno se dotaknem

trdote telefona


Adam Šuligoj, Slovenija


srušen zid

za vratima zadenut

papir o pošiljci


porušen zid

za vrata zataknjen

listek o pošiljki


Ljubinka Tošić, Srbija


stogovi sjena u polju –

moja obitelj

ponovno na okupu


stogi sena na polju –

moja družina je

spet vsa zbrana


Aljoša Vuković, Hrvaška


Pod Uršljo goro

glas cerkvenega zvona

vabi hčer domov.


Klavdija Zbičajnik, Slovenija

















Zastavica

triglav

Poslano:
02. 12. 2019 ob 11:21

Bravo, čestitke vsem trem nagrajenim avtorjem, posebno Ivanki - Lea 199

in seveda vsem pohvaljenim in  izbranim za objavo, 

posebej tistim ki objavljamo tudi naPesem.si!

Lp, Marija

Zastavica

dimitrij

Poslano:
02. 12. 2019 ob 17:50

Čestitam!

Lep pozdrav. 

Dimitrij

Zastavica

nemesis

Poslano:
02. 12. 2019 ob 19:31

Čestitke vsem! 

Zastavica

koni

Poslano:
04. 12. 2019 ob 21:46

Ivanka, hvala za to lepo sporočilo.

Čestitke in lep pozdrav!

Zastavica

Lea199

Poslano:
04. 12. 2019 ob 21:50

Hvala vsem in čestitke vsem, ki ste na natečaju pohvaljeni, imate objavo in ne nazadnje vsem, ki ste sodelovali. 

Lp, Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!