nikad
ne teče za nas
srebrena je naša postelja
od zla
(koje po zemlji jeste moje)
i tvojih ruku
što sapliću mrak
najdraži,
podari mi još jedno rebro
kad umrem
pod tvojom staklenom vjeđom,
kći sionska
iz njeg’
nek' nam se narodi
zlo će moje
vode saprati
u tvoj nazaretski mrak
rune će nas zapisati,
Bogu nevidljive
nikad
ne teče za tebe,
ne teče za nas
~mom jedinom~
Prelijepo iskonski duboko moćno. Bravo!
Veki pozdrav frende.
Krasna pesma, koju mogu čitati ponovo i ponovo...
Karmen, kao tvoj alter-ego, vatrena je i osećajna :)
lp
Jagoda
Tvoja simbolika nije lagana, ali je upečatljiva... Ovo jeste Poezija
Ovo je Pjesma nad Pjesmama. Moja Vječnost.
Odlično! Moč poezije!
Lp, Jošt Š.
Preigravanje svetopisemskega izročila (celo Karmen / Karmel), spretno vpeto v posvetitev ljubljenemu, da zadobi nekakšno vsečasno sporočilnost ... čestitke,
Ana
Bravo Branka! Izvrsno!
Pozdrav veliki frende.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!