Ti boš ples,
divji, vroč
ali nežen, božajoč,
brez koreografije,
ki se zarije globoko v pore,
da obarva korenine in nebo.
Jaz bom pesem
iz nekje vmes.
Za sabo bom pustila vse višine,
spremenila se bom v zvok.
Dihala bom z vesoljem,
vibrirala bom po kosteh.
Odmislila bova
sebe,
prostor, čas,
da bova
zorela
v svoji biti.
urednica
Poslano:
17. 02. 2019 ob 12:53
Spremenjeno:
17. 02. 2019 ob 12:53
Pozdravček, Nada, pesem se me je dotaknila. Morda le nekaj malenkosti:
Ti boš ples,
divji, vroč
ali nežen, božajoč,
brez koreografije,
ki se zarije globoko v pore,
da obarva korenine in nebo.
Jaz bom pesem
od nekje vmes.
Za sabo bom pustila vse višine,
spremenila se bom v zvok.
Dihala bom z vesoljem,
vibrirala bom po kosteh.
Odmislila bova
sebe,
prostor, čas.
Da bova jutri
lažje črpala
(vstavi kak bolj izrazen glagol)
iz svoje biti.
Kaj meniš?
Lp, Ana
Pri pesmi mi nekaj manjka. Ali je bolje Jaz bom pesem pozabljene davnine (modrosti)
da čutila bova niti svoje biti da čutila bova nedoumljivo bit
da lažje bova izživela (izdihala, izkopala, izživela) svojo bit
Kaj od tega se ti zdi bolje' Pozdrave Nada
Zadnja kitica se mi zdi najbolje
odmislila bova sebe
, prostor, čas,
da bova zorela
iz svoje biti.
Odlično, včasih je dobro večkrat premleti (tudi prespati) verze, pa se potem prikaže pravi ...
lp, Ana
Hvala za sugestije sem popravila!
Pozdrave Nada
Čestitke k pesmi,
Ana
Hvala za podčrtanko. Ta pesem je stara slabo leto in sem zaključek večkrat spreminjala in mi ga sedaj ni bilo težko spremeniti, ko si mi pokazala smer.
Ampak "od nekje vmes" sem s težavo dala stran. Ta pesem se je začela z verzom "bom pesem od nekje vmes" - s tem sem mislila tisto stanje, ko poješ in se sprehajaš med tukaj in onkraj, ko si in te na nek način ni... Pa sem našla drugo "smer", ki mi je na nek način tudi ustrezala.
Pozdrave Nada
Hm, potem bi bilo bolj pravilno: bom pesem iz nekje vmes ali celo: bom pesem iz vmesnosti?
Kako si potem mislila, da bi bilo tako?
Ti boš ples,
divji, vroč
ali nežen, božajoč,
brez koreografije,
ki se zarije globoko v pore,
da obarva korenine in nebo.
Jaz bom pesem
pozabljene davnine
iz nekje vmes.
Za sabo bom pustila vse višine,
spremenila se bom v zvok.
Dihala bom z vesoljem,
vibrirala bom po kosteh.
Odmislila bova
sebe,
prostor, čas,
da bova
zorela
v svoji biti.
Zdravo!
Pozabljene davnine bi spustila, če pa misliš, da je bolje tako, kot si predlagala zgoraj, pa naj ostane.
Pozdrave, Nada
Seveda je tako boljše ... urejeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!