Čovjek se vraća u djetinjstvo
po iskre istinskog
(iskrenog) života
po zalogaj vjere
one i onakve
kad o vjeri ne znaš ništa
već je ćutiš kao križ srca
po tragove blagosti
u majčinskim prstima
dok ti pokazuje
kako se ugađa gitara
na petom pragu
kako se svira tamo daleko
kao melodija bez ključa
nacionalnosti
na polovnom glazbalu
kupljenom u doba najveće gladi
kad su i galebovi bježali
preko pragova kontinenta
u nepoznate zemlje
da tamo ostave krik
na zastavu
pernate slobode.
Duško, na svoj način borim se s vremenom da ne ispustim priliku doživjeti tvoje poetske dragulje. Moje čestitke !
Imenitna pesem o povezanosti z otrokom v sebi, da bi preživel odraslost ... čudovita povezava z zvoki, mamo, domovino - vse, kar lahko izrečemo o revščini, je z liričnim prenosom podčrtano z izselitvijo galebov - čestitke,
Ana
Hvala na lijepim riječima, Lean, Mirko i Ana, od srca.
lp, Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!