Stopila sem  iz tvoje  sence.

Željam sem pustila dolge lase,

da so razvile svojo moč esence.

Pospremila sem jih v sanje.

Počasi in skrbno sem jih česala,

jih hranila, da so oživele,

in spletala v različne kite.

Ko so se prebudila čustva,

jih nisem več tlačila.

Tista, ki so ranila,

sem poslušala, a nisem  redila.

Z mehkimi gibi 

sem jih pospremila

in megli prepustila.

Misli sem preoblekla v glas in besede,

da se v grlu ni valila boleča kepa.

Dovolila sem jim v različne preobleke,

kar so same izbrale,

to so smelo nosile.

Dogovorile smo se,

da so tudi mir mi dale.

Ideje bile kot konji, ki živijo na svobodi.

Pasle so se po prostranstvih brez meja,

so galopirale, da zvok vesolja so ujele,

ali počivale in s polno luno pele.

Na njih nisem čepela,

poslala sem jih v svet.

Če je vzel katero piš,

nisem nič jokala,

je pa drugo bolj grel njen odmev.

Stopila sem iz sence.

Svoje.

nada pecavar