Pav zelo slabo je spal,

zjutraj bil je kot bav bav.

Vedel je, da hrušč ga čaka,

saj so jutra vedno taka.

Z vseh strani ljudje hitijo,

njihovi mladiči prav hudo vreščijo!

Vsi si pava videti želijo,

pav že doživlja utopijo.

Zakaj se sveti mi to perje?

Mar bi šel med netopirje!

To se pav sedaj sprašuje,

levo, desno omahuje.

Zablešči se bliskavica,

pavu iz kljuna pade žlica.

Končno dan se zaključuje,

pav hudo že obupuje.

Misli si: Ko bil bi lev!

Dvignil glavo bi, vstal,

vsakokrat bi zarjovel,

stran nadležneže bi zgnal!

Sea