ako umrem,
ako ikad umrem
prije no što osniježi
i more povuče svoje dubine,
kćeri,
u oko me svoje pokopaj
i donesi tišini
koraljnih šuma
gdje su ptice
od staklene krvi,
a bijele trave
zapliću vječnost
o krošnje bez ruku
i bez zlatnih dlanova
~karmen, mojoj zlarinskoj kćeri~
Hvala ti. Neprocjenjivo.
Kot testament, ta lirična priprošnja ... čestitke,
Ana
Najmoćnije.
Čestitam ti frenede.
Pozdrav veliki.
Ahhhh, prelepa ♡
Čestitke Nikita!
lp Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!