položila si mi prst na usta

in dejala naj molčim...

na obraz si si nadela masko

mirila razburkano gladino

tolikokrat že

sprano od dežja

zopet si zagozdena ob skalo

domišljaš si da jo boš premaknila

a že plezanje nanj

te omami

prst sem položila z ust

in iztegnila roko v potezo

sprejela vse odtenke duše

zrnca zatajevanja, ugibanja

epedemijo občutljivosti

in odgovorno segla do gležnjev

v blatni kolovoz

dež je steptal blato

in hripava pot 

je zaslišala trzljaj  zemlje

poiskala  koordinate neba

ni molčala

izluščila  je resnico

levcek