raje otresi hlad s smehom
utopi mojo negibnost s tistim saj veš kakšnim pogledom
ki razprši po meni mravljince in jih pobereš v dlani
pa spet vtisneš vame
da med poljubi zrastejo v jedce kosti
postanem mehka voljna darovana spita najedena
brez besed razgrni zavese da te vidim kako me izparevaš
ko že netiš nov prasket s tistim saj veš kakšnim pogledom
kri mi obarva v zelene reke polne rib ki morajo dihati nad vodo
ker mi jo odrečeš le zato da bi hlastala po njej
ne govori
kadar pišem
takrat bom najbolj vedela
* pozdrav od tu tja, Poetesa *
objem tja, Svit <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!