Sem prišla k tebi

ko sem čutila

v sebi žalost

upala sem

in hotela sem

tebe

tvojo bližino

tvoje besede

da se oživijo

da so več

kot samo upanje

ki modro leži

na belem papirju

hotela sem več

kot samo

napisano besedo

hotela sem živ

občutek ljubezni

nisem vedela

ali je prehitro

ali morda prepozno

srce me je vleklo

kot slepca vleče

toplina in zavedanje

da je potrebna sreča

zdaj je mirno

razen ko se znoči

ko tema prekrije

vsak žarek

ki greje

tisti občutek

dvojine

ki potrebuje par

kakor pri plesu

kjer roka išče

roko

in telo

drugo telo

da se stisne

nekam na varno

preden je pozno

a še vedno korak

lovi tvojo sled

ki umira za tistim

ki ga je pustil

pred seboj

bežim za stopinjami

z mislijo

da čakajo

grem

četudi v tišino

med jastrebe

s krvavim kljunom

IŽ-lev