bo udaril po žeblju in žebelj bo zabolel 
tiste ki grizejo veke in na vekah spijo
tiste s kremplji v očeh
bo zagrabil prsi po katerih bijejo 
in raztrgali se bodo za njih in po njih
in nad njimi bodo leteli kadavri

bo shodil in iz prstnih lukenj bodo pognali zvončki
vse do glave vse do nočnih mor
z rokami bodo hodili zvončki
in zelen dotik bo predramil ozračje
ga premešal da bodo deževala sonca
da se bodo jambori spotikali
kot nekoč človek

se bo razkadil in razširil in razdelil
skozi kljune do repov in naprej
v žile bogov in solate ledenke
se bo zapičil v zemljo in njene zahode
se bo nadrobtinil v drevo 
in mleko za dojene
in skupaj se bodo izvili vanj
ki bo prišel
prešerno kot pesem