
Obstajaš
z mehkimi
obrisi vode.
Valovanje te
prelije
čez sipine.
Na novo zadihaš,
ko prediraš mulj
v plitvinah.
Odneseš
vsako stopinjo
obgrizenega
molka.
V globinah odvežeš srce
in namesto njega zasidraš
svinčene oblake,
ki so padli
z neba.
Niso več tvoji.
Obale so trdna tla.
Končno si neskončna.
Okruženi Postojanjem, Stvarima, Providnošću- uvijek ostaje beskonačnost. Bravo Salke.
Salke dobro jutro
Ko nekoga ali nečesa več ni potem je zgodba neskončna.
Lepo si to napisal, čestitke.
Lep in srečen dan ti želim,Irena
Dotik neskončnosti, praznina vsega, razbremenjenost ... kot plavanje v apnei. Čistost poezije, ki ne potrebuje razlage.
Lp, lidija
Prekrasna, neskončno osvobajoča, le sprijazniti in prepustiti se je treba.
Voda pa ima moč ..., čestitke.
lp Marija
Hvala ti Lidija za podčrtanko.
Lep pozdrav, Salke
Prekrasna pjesma, čestitam na Podčrtanki, Saša!
Lp! :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!